mladi
Moja Mormonova knjiga
Ko je predsednik Gordon B. Hinckley (1910 – 2008) avgusta 2005 člane Cerkve pozval, naj Mormonovo knjigo preberejo do konca leta, sem si obljubila, da jo bom prebrala v celoti. Zgodbe iz Mormonove knjige sem poznala, vendar je nikoli nisem zares prebrala. Odločila sem se, da bom obljubo držala.
Učili so me, naj svete spise udejanjam in se z njimi bolj poistovetim. Ko sem brala, sem na rob strani zapisala glavno sporočilo nekega odlomka. Ponavljajoče se besede in izraze sem poudarila tako, da sem jih podčrtala.
Ob imenih v svetih spisih sem pripisala svoje, da sem si lažje zapomnila, da je Božja beseda drugim lahko namenjena tudi meni. Na primer v Drugi Nefijevi knjigi 2:28 sem svoje ime pripisala takole: »In sedaj [Hillary], želel bi, da bi se [ozirala] k velikemu Posredniku in [prisluhnila] njegovim velikim zapovedim.« Bolj sem se poistovetila z Mormonovo knjigo, bolj sem se veselila vsakodnevnega branja.
Z vsakodnevnim branjem so moje molitve postale iskrene in osebne. Lahko sem se osredotočala na šolo in sledila navdihu Duha, naj se z drugimi spoprijateljim. Zadnji dan v letu sem z branjem Mormonove knjige zaključila.
Takrat sem razumela pomembnost branja vse Mormonove knjige skupaj z drugimi svetimi spisi in to želim narediti še večkrat v življenju.