Mladina
Ko mi je umrla prijateljica
Avtorica živi v Utahu v ZDA.
Prijateljica je imela v devetem razredu osnovne šole možgansko anevrizmo in je naslednji dan umrla. Čeprav sem bila članica Cerkve, sem se kljub temu borila. Vse življenje so me učili, da se na nebeškega Očeta in Odrešenika lahko obrnem glede česar koli, toda prej mi še nikoli ni bilo treba skozi nekaj takega.
Ure in ure sem jokala in skušala najti nekaj – karkoli – kar bi me pomirilo. Večer po njeni smrti sem odprla cerkveno pesmarico. Ko sem obračala strani, sem se ustavila pri »Ostani z mano ta večer« (Abide with Me; ’Tis Eventide, Hymns, št. 165). Pozornost mi je vzbudila tretja kitica:
Ostani z mano ta večer.
Osamljen bom vso noč,
če več ne boš govoril mi
in če ne boš mi luč.
Bojim se, da tema sveta
v mojem domu bo.
Odrešenik, ostani še,
ostani ta večer.
Ta kitica me je navdala s tolikšnim mirom. Takrat sem vedela, ne le to, da tisti večer Odrešenik lahko ostane z menoj, temveč da tudi natanko ve, kako se počutim. Vem, da mi ljubezen, ki sem jo občutila v hvalnici, ni pomagala le skozi tisto noč, temveč mi je pomagala skozi veliko drugih preizkušenj, ki sem jih prestala.