Načela skrbnega služenja, marec 2020

SKRBNO SLUŽENJE S POMOČJO SLUŽENJA V TEMPLJU

Ko drugim pomagamo do tempeljskih blagoslovov, skrbno služimo.

Ozadje: Getty Images; fotografija honduraškega templja Tegucigalpa

To, da hodimo v tempelj, je vredno truda. Predsednik Russell M. Nelson je učil, »da je tempelj ključen za odrešitev in povzdignjenje nas in naše družine. /…/

Vsak od nas potrebuje stalno duhovno krepitev in učenje, ki je mogoče samo v Gospodovi hiši.«¹

Za to, da gremo v tempelj, si moramo tako organizirati čas, odgovornosti in vire, kakor tudi biti duhovno pripravljeni. Skrbno služimo, ko prepoznamo ovire, ki našim bratom in sestram preprečujejo, da bi šli v tempelj, in jim pomagamo poiskati rešitve.

Tempelj je blagoslov, dostopen vsakomur

Meg, ki se je pred kratkim vrnila z misijona, je šla proti vratom havajskega templja Kona, ko je opazila mlado žensko, ki je sama sedela na klopi pred njim. Meg je začutila, naj jo ogovori, vendar ni vedela, kaj naj reče. Zato jo je vprašala, kaj pomeni tetovaža na njenem gležnju. Tako sta se začeli pogovarjati, kar je mladi ženski, Lani, omogočilo, da je povedala svojo zgodbo.

Lani je Meg povedala, kako si prizadeva, da bi bila spet povsem dejavna v Cerkvi, o prijaznih članih, ki ji pomagajo, in kako upa, da se bo nekega dne pečatila k svoji hčerkici.

Meg je Lani povabila, da se z njo usede v predprostor templja. Zaenkrat nista mogli naprej v tempelj, a sta lahko prestopili prag. Lani je privolila in skupaj sta vstopili skozi glavni vhod. Tempeljski delavec ju je peljal do klopi pod Odrešenikovo sliko.

Ko sta sedeli, je Lani zašepetala: »Danes sem si močno želela vstopiti v tempelj, a sem se bala.« Ker je Meg prisluhnila Duhu, je pomagala uslišati Lanino tiho molitev.

Predlogi, kako pomagati ljudem brez dovolilnice

Tudi tisti, ki še nimajo tempeljske dovolilnice, so lahko blagoslovljeni zaradi templja.

Povejte svoje občutke o tem, kako vas je Gospod preko tempeljskega dela blagoslovil.
Nekoga povabite, naj gre na dneve odprtih vrat templja ali v središče za obiskovalce. Na temples.ChurchofJesusChrist.org poiščite prihodnje dneve odprtih vrat.
Na temples.ChurchofJesusChrist.org si oglejte fotografije in spoznajte več o templjih.

Drugim olajšajte odhod v tempelj

Celo za člane s tempeljsko dovolilnico je odhod v tempelj lahko izziv. Nekateri morajo prepotovati dolge razdalje. Drugi imajo morda majhne otroke ali ostarele družinske člane, za katere morajo skrbeti. S skupnimi močmi lahko služenje v templju omogočimo vsakomur.

Leola Chandler je bila preobremenjena s skrbjo za bolnega moža in njune štiri otroke. Zato se je odločila, da si bo vsak torek vzela čas, da bo šla v bližnji tempelj. To je v njenem življenju postalo vir miru in moči.

Nekega dne je slišala, da si nekaj starejših sester v njenem oddelku resnično želi v tempelj, a niso imele prevoza. Leola jim je ponudila prevoz. Naslednjih štirideset let je le redko šla sama v tempelj.²

Leola je bila blagoslovljena in blagoslovila je druge, ko jim je ponudila, da jih pelje s seboj v tempelj.

Predlogi, kako pomagati drugim, da bodo šli v tempelj

Kako lahko drugim pomagate, da bi šli pogosteje v tempelj? Morda boste ugotovili, da isti predlogi pomagajo tudi vam.

Pojdite skupaj. Nekomu ponudite oziroma priskrbite prevoz. To lahko spodbudi še koga, da bo šel v tempelj.
Člane svoje družine ali oddelka prosite, naj vam pomagajo izvesti uredbe za vaše prednike, zlasti če imate za uredbe pripravljenih veliko družinskih imen.
Ponudite, da boste čuvali otroke, da bodo starši lahko šli v tempelj, oziroma se dogovorite, da boste izmenično pazili na otroke.

Ko živimo daleč od templja

Chandradas »Roshan« in Sheron Antony iz Colomba na Šrilanki sta se odločila, da se bosta pečatila v templju. Njuna prijatelja Ann in Anton Kumarasamy sta bila nad tem zelo navdušena. A vedela sta, da do filipinskega templja v Manili ne bo niti enostavno priti niti poceni.

Roshan in Sheron sta privarčevala denar in si kupila letalski karti že nekaj mesecev prej, da sta dobila let, ki sta si ga lahko privoščila. Naposled je napočil dan. A ko sta v Maleziji čakala na povezavo, sta ugotovila, da morata, če hočeta naprej na Filipine, dobiti vizo ali leteti z drugo letalsko družbo. Vize nista mogla dobiti in nakupa kart za drugo letalsko družbo si nista mogla privoščiti. Misli, da bi se vrnila domov, ne da bi se pečatila, pa nista mogla prenesti.

Ker nista vedela, kaj naj naredita, je Roshan poklical Antona. Anton in Ann sta resnično hotela pomagati. Bila sta eden redkih parov na Šrilanki, ki sta se pečatila v templju in sta vedela, kakšen blagoslov je to. A pred kratkim sta s svojimi prihranki pomagala družinskemu članu v stiski in nista imela dovolj denarja, da bi Roshanu in Sheron pomagala kupiti karte za drug let.

Na Šrilanki je običaj, da ženin nevesti kupi zlato ogrlico, da bi imela nekaj denarja, če ji umre mož. Ann se je odločila prodati svojo ogrlico, da bi pomagala kupiti novi karti. Njen velikodušni dar je Roshanu in Sheron omogočil, da sta uspela pravočasno priti v tempelj v Manili.

»Poznam vrednost tempeljskega pečatenja,« je rekla Ann. »Vedela sem, da bosta Roshan in Sheron zelo okrepila vejo. Nisem želela, da bi zamudila to priložnost.«³

Predlogi, kako pomagati tistim, ki ne morejo iti v tempelj

Morda boste poklicani, da skrbno služite tistim, ki ne morejo pogosto ali sploh ne morejo v tempelj zaradi razdalje ali stroškov. Vendar jim kljub temu lahko pomagate ceniti blagoslove templja.

Učite jih oziroma se skupaj udeležite razreda priprave na tempelj oziroma družinske zgodovine.
Dajte jim fotografijo templja, da jo obesijo na steno svojega doma.
Če ste že bili v templju, jim povejte o svojih občutkih, ki ste jih tam doživeli, in pričujte o tempeljskih uredbah.
Pomagajte jim, da bodo spoznali več o zavezah, ki so jih sklenili, in kako jih izpolnjevati. Premislite, da bi uporabili članek »Understanding Our Covenants with God: An Overview of Our Most Important Promises« (Razumeti naše zaveze z Bogom: Pregled naših najpomembnejših obljub) iz Liahone, jul. 2012.