1 In zgodilo se je, da smo zbrali vsakovrstna semena vseh vrst, tako zrnje vsake vrste kot tudi semena sadežev vseh vrst.

2 In zgodilo se je, da nam je oče, medtem ko je ostal v divjini, govoril, rekoč: Glejte, sanjal sem sanje; oziroma drugače rečeno, videl sem videnje.

3 In glejte, zaradi tega, kar sem videl, se upravičeno radostim v Gospodu zaradi Nefija in tudi Sama; kajti upravičeno predpostavljam, da bosta onadva, in tudi veliko njunih potomcev, odrešena.

4 Toda glejta, Laman in Lemuel, strašno se bojim zaradi vaju; kajti glejta, zdi se mi, da sem v sanjah videl temno in turobno divjino.

5 In zgodilo se je, da sem videl moža in oblečen je bil v belo oblačilo; in prišel je in stopil predme.

6 In zgodilo se je, da mi je spregovoril in me pozval, naj mu sledim.

7 In zgodilo se je, da sem, ko sem mu sledil, zagledal sebe, da sem v temni in turobni pustoti.

8 In potem ko sem v temi potoval veliko ur, sem začel moliti h Gospodu, da bi se me usmilil glede na množico svojih blagih milosti.

9 In zgodilo se je, da sem potem, ko sem molil h Gospodu, zagledal veliko in obsežno polje.

10 In zgodilo se je, da sem zagledal drevo, katerega sad je bil zaželen, da človeka osreči.

11 In zgodilo se je, da sem šel in jedel od sadu le-tega; in opazil sem, da je bil najslajši od vsega, kar sem kdaj prej okusil. Da, in opazil sem, da je bil sad le-tega bel, da je presegalo vso belino, ki sem jo kdaj videl.

12 In ko sem jedel od sadu le-tega, mi je dušo navdalo s silno veliko radostjo, zatorej sem si zaželel, da bi od tega jedla tudi moja družina, kajti vedel sem, da je med vsemi drugimi sadovi najbolj zaželen.

13 In ko sem se ozrl z očmi naokrog, da bi morda videl tudi svojo družino, sem zagledal vodno reko; in tekla je vzdolž in bila je blizu drevesa, katerega sad sem jedel.

14 In pogledal sem, da bi videl, od kod je prišla; in malce stran sem videl izvir le-te in pri izviru le-te sem zagledal vašo mater Sarijo in Sama in Nefija; in stali so, kot da ne bi vedeli, kam naj gredo.

15 In zgodilo se je, da sem jim pomahal; in prav tako sem jim z glasnim glasom rekel, naj pridejo k meni in jedo od sadu, ki je med vsemi drugimi sadovi najbolj zaželen.

16 In zgodilo se je, da so prišli k meni in prav tako jedli od sadu.

17 In zgodilo se je, da sem si želel, da bi tudi Laman in Lemuel prišla in jedla od sadu; zatorej sem se ozrl z očmi proti izviru reke, da bi ju morda zagledal.

18 In zgodilo se je, da sem ju zagledal, toda nista hotela priti k meni in jesti od sadu.

19 In videl sem železni drog in potekal je vzdolž rečnega brega in vodil k drevesu, pri katerem sem stal.

20 In videl sem tudi tesno in ozko pot, ki je potekala vzdolž železnega droga, in sicer do drevesa, pri katerem sem stal; in prav tako je vodila ob začetku izvira na veliko in obsežno polje, kakor če bi bilo to svet.

21 In videl sem neštete zbore ljudi, od katerih se jih je veliko prebijalo naprej, da bi dosegli pot, ki je vodila k drevesu, pri katerem sem stal.

22 In zgodilo se je, da so prišli in začeli na poti, ki je vodila k drevesu.

23 In zgodilo se je, da je nastala temna megla, da, in sicer silno gosta temna megla, tako da so ti, ki so začeli na poti, pot izgubili, da so odtavali stran in se izgubili.

24 In zgodilo se je, da sem videl druge, ki so se prebijali naprej, in prišli so in zgrabili za konec železnega droga; in prebijali so se skozi temno meglo, oprijemajoč se železnega droga, prav dokler niso prišli in jedli od sadu z drevesa.

25 In potem ko so jedli od sadu z drevesa, so se ozrli z očmi naokrog, kot da bi jih bilo sram.

26 In tudi sam sem se ozrl z očmi naokrog in na drugi strani vodne reke zagledal ogromno in prostorno zgradbo; in stala je, kakor da bi bila v zraku visoko nad zemljo.

27 In polna je bila ljudi, tako starih kot mladih, tako moških kot žensk; in njihov način obleke je bil silno izvrsten; in s svojim obnašanjem so zasmehovali in kazali s prstom na tiste, ki so prišli in jedli od sadu.

28 In potem ko so sad okusili, jih je bilo sram zaradi tistih, ki so se jim rogali, in odpadli so na prepovedane poti in se izgubili.

29 In sedaj jaz, Nefi, ne govorim vseh očetovih besed.

30 Da pa bom kratek z zapisovanjem, glejte, videl je druge množice, ki so se prebijale naprej; in prišli so in zgrabili za konec železnega droga; in prebijali so se po poti naprej, nenehno trdno držeč se železnega droga, dokler niso prišli in padli na kolena in jedli od sadu z drevesa.

31 In videl je tudi druge množice, ki so šle tipajoč po poti proti ogromni in prostorni zgradbi.

32 In zgodilo se je, da jih je veliko utonilo v globinah izvira; in veliko se mu jih je izgubilo izpred oči in zatavali so na stranpoti.

33 In velika je bila množica, ki je vstopila v tisto čudno zgradbo. In potem ko so v tisto zgradbo vstopili, so s prstom zaničevanja kazali name in na tiste, ki so prav tako jedli od sadu, ampak mi se zanje nismo zmenili.

34 To so besede mojega očeta: Kajti toliko, kolikor jim jih je prisluhnilo, jih je odpadlo.

35 In Laman in Lemuel nista jedla od sadu, je rekel oče.

36 In zgodilo se je, da nam je oče, potem ko je izgovoril vse besede o svojem videnju oziroma sanjah, ki jih je bilo veliko, rekel, da se je zaradi tega, kar je v videnju videl, strašno bal za Lamana in Lemuela; da, bal se je, da ne bi bila izvržena iz Gospodove navzočnosti.

37 In potem ju je opominjal z vsem občutjem nežnega starša, da bi prisluhnila njegovim besedam, da bi bil Gospod morda milosten z njima in ju ne bi izvrgel; da, oče jima je pridigal.

38 In potem ko jima je pridigal in jima tudi prerokoval o veliko stvareh, ju je pozval, naj izpolnjujeta Gospodove zapovedi; in prenehal jima je govoriti.