Sveti spisi
Eter 14


14. poglavje

Krivičnost ljudi nad deželo prikliče prekletstvo. — Koriantumr se zaplete v vojskovanje z Gileádom, potem Libom in potem Šizom. — Deželo prekrijeta kri in pokol.

1 In sedaj se je zaradi krivičnosti ljudi po vsej deželi začelo veliko prekletstvo, zaradi katerega ga človek, če je svoje orodje ali svoj meč odložil na polico oziroma ga položil tjakaj, kamor ga je spravljal, glejte, naslednji dan ni mogel najti, tako veliko je bilo prekletstvo nad deželo.

2 Zatorej se je vsakdo oklenil tega, kar je bilo njegovo, z rokami in si ni sposojal, niti ni posojal; in vsakdo je ročaj svojega meča držal v desnici v bran svojega imetja in svojega lastnega življenja in svoje žene in otrok.

3 In sedaj, po razmiku dveh let in po Šaredovi smrti, glejte, se je dvignil Šaredov brat in se bojeval s Koriantumrom, pri čemer je Koriantumra premagal in ga pregnal v divjino Akiš.

4 In zgodilo se je, da se je Šaredov brat bojeval z njimi v divjini Akiš; in bitka je postala silno huda in več tisočev jih je padlo pod mečem.

5 In zgodilo se je, da je Koriantumr v divjini napravil zasedo; in Šaredov brat je ponoči prikorakal iz divjine in pobil del Koriantumrove vojske, ko so bili pijani.

6 In prišel je v moronsko deželo in se posadil na Koriantumrov prestol.

7 In zgodilo se je, da je Koriantumr s svojo vojsko v divjini prebival za razdobje dveh let, v katerih je za svojo vojsko prejel veliko okrepitev.

8 Torej, tudi Šaredov brat, ki mu je bilo ime Gileád, je zaradi tajnih zvez dobil veliko okrepitev za svojo vojsko.

9 In zgodilo se je, da so ga njegovi véliki duhovniki umorili, ko je sedel na svojem prestolu.

10 In zgodilo se je, da ga je nekdo iz tajnih zvez umoril v skritem prehodu in si pridobil kraljestvo; in ime mu je bilo Lib; in Lib je bil človek velike postave, bolj kot vsak drug človek med vsem ljudstvom.

11 In zgodilo se je, da je v prvem Libovem letu Koriantumr prišel v moronsko deželo in se z Libom bojeval.

12 In zgodilo se je, da se je z Libom bojeval, pri čemer ga je Lib udaril po roki, da je bil ranjen; vendar je Koriantumrova vojska pritiskala na Liba, da je zbežal do meja morske obale.

13 In zgodilo se je, da ga je Koriantumr zasledoval; in Lib ga je napadel na morski obali.

14 In zgodilo se je, da je Lib udaril po Koriantumrovi vojski, da so spet zbežali v divjino Akiš.

15 In zgodilo se je, da ga je Lib zasledoval, dokler ni prišel do agoških planjav. In Koriantumr je s seboj vzel vse ljudi, ko je bežal pred Libom v tisti predel dežele, kamor je zbežal.

16 In ko je prišel do agoških planjav, je Liba napadel in udarjal po njem, dokler ni umrl; vendar je namesto njega nad Koriantumra prišel Libov brat in bitka je postala silno huda, v kateri je Koriantumr spet zbežal pred vojsko Libovega brata.

17 Libovemu bratu je bilo torej ime Šiz. In zgodilo se je, da je Šiz zasledoval Koriantumra in je zavzel veliko mest, in je pobijal tako ženske kot otroke, in je mesta požgal.

18 In po vsej deželi se je razširil strah pred Šizom; da, po deželi se je širil krik — Kdo lahko obstane pred Šizovo vojsko? Glejte, pred seboj pometa zemljo!

19 In zgodilo se je, da so se ljudje po vsem obličju dežele začeli zgrinjati v čete.

20 In bili so razdeljeni; in del njih je pribegnil k Šizovi vojski in del njih je pribegnil h Koriantumrovi vojski.

21 In tako huda in dolgotrajna je bila vojna in tako dolg je bil prizor prelivanja krvi in pokola, da je bilo vse obličje dežele prekrito s telesi mrtvih.

22 In tako bliskovita in nagla je bila vojna, da ni bilo nikogar več, ki bi pokopal mrtve, ampak so korakali naprej iz prelivanja krvi v prelivanje krvi in puščali telesa tako moških, žensk kot otrok, da so prekrivala obličje dežele, da so postala plen mesnih črvov.

23 In njihov smrad se je širil po obličju dežele, in sicer po vsem obličju dežele; zatorej je ljudi smrad začel motiti podnevi in ponoči.

24 Vendar Šiz ni prenehal zasledovati Koriantumra; kajti zaprisegel je, da se bo maščeval Koriantumru za kri svojega brata, ki je bil ubit, in Gospodovi besedi, ki je prišla k Etru, da Koriantumr ne bo padel pod mečem.

25 In tako vidimo, da jih je Gospod obiskal v polnosti svojega srda in njihova hudobija in gnusobe so pripravile pot za njihovo večno pogubo.

26 In zgodilo se je, da je Šiz zasledoval Koriantumra na vzhod celo do meja ob morski obali in tam se je s Šizom bojeval kake tri dni.

27 In tako strašno je bilo uničenje med Šizovimi četami, da so se ljudje začeli bati in so začeli bežati pred Koriantumrovimi četami; in zbežali so v Korihorjevo deželo in pred seboj izbrisali prebivalce, vse tiste, ki se jim niso hoteli pridružiti.

28 In šotore so si postavili v dolini Korihor; in Koriantumr si je šotore postavil v dolini Šur. Dolina Šur je bila torej blizu hriba Komnor; zatorej je Koriantumr zbral svoje čete na hribu Komnor in s trobento zatrobil Šizovim četam, da bi izzval bitko z njimi.

29 In zgodilo se je, da so prišli, vendar so bili spet pregnani; in prišli so v drugo in so bili spet v drugo pregnani. In zgodilo se je, da so prišli v tretje in bitka je postala silno huda.

30 In zgodilo se je, da je Šiz udaril po Koriantumru, da mu je zadal veliko globokih ran; in Koriantumr je, ker je izgubil kri, omedlel in odnesli so ga, kot da bi bil mrtev.

31 Izguba mož, žensk in otrok na obeh straneh je bila torej tako velika, da je Šiz svojim ljudem ukazal, naj ne zasledujejo Koriantumrovih čet; zatorej so se vrnili v svoj tabor.