1 In zgodilo se je, ko so se Koriantumru rane pozdravile, se je začel spominjati besed, ki mu jih je govoril Eter.

2 Videl je, da je bilo z mečem pobitih skoraj dva milijona njegovih ljudi, in v srcu je postajal potrt; da, pobitih je bilo dva milijona mogočnih mož in tudi njihove žene in njihovi otroci.

3 Začel se je kesati za zlo, ki ga je storil; začel se je spominjati besed, ki so jih govorila usta vseh prerokov, in videl jih je, da so se doslej izpolnile, vsaka malenkost; in njegova duša je žalovala in se ni hotela potolažiti.

4 In zgodilo se je, da je Šizu napisal pismo in od njega želel, naj prizanese ljudem in da se bo kraljestvu odrekel zavoljo življenja ljudi.

5 In zgodilo se je, da je Šiz, ko je prejel njegovo pismo, Koriantumru napisal pismo, da bo, če se bo predal, da ga bo ubil s svojim lastnim mečem, ljudi pustil pri življenju.

6 In zgodilo se je, da se ljudje niso pokesali svoje krivičnosti; in Koriantumrove ljudi se je podžigalo k jezi zoper Šizove ljudi; in Šizove ljudi se je podžigalo k jezi zoper Koriantumrove ljudi; zatorej so se Šizovi ljudje bojevali s Koriantumrovimi ljudmi.

7 In ko je Koriantumr videl, da je tik pred tem, da pade, je spet zbežal pred Šizovimi ljudmi.

8 In zgodilo se je, da je prišel do Ripliankumovih voda, kar v prevodu pomeni obsežno oziroma kar presega vse; ko so zatorej prišli do teh voda, so si postavili šotore; in v njihovi bližini si je tudi Šiz postavil šotore; in zato so naslednji dan šli v bitko.

9 In zgodilo se je, da so bojevali silno hudo bitko, v kateri je bil Koriantumr spet ranjen in je zaradi izgube krvi omedlel.

10 In zgodilo se je, da so Koriantumrove čete pritisnile na Šizove čete, da so jih premagale, da so povzročile, da so pred njimi bežale; in bežale so proti jugu in postavili so si šotore na kraju, ki se je imenoval Ogat.

11 In zgodilo se je, da si je Koriantumrova vojska postavila šotore pri hribu Rama; in bil je tisti hrib, kjer je moj oče Mormon za Gospoda skril zapise, ki so bili sveti.

12 In zgodilo se je, da so po vsem obličju dežele zbrali vse ljudi, ki niso bili pobiti, razen Etra.

13 In zgodilo se je, da je Eter videl vsa dejanja ljudi; in videl je, da so se ljudje, ki so bili za Koriantumra, zbirali v Koriantumrovo vojsko; in ljudje, ki so bili za Šiza, so se zbirali v Šizovo vojsko.

14 Zatorej so za razdobje štirih let zbirali ljudi, da bi dobili vse, ki so bili po obličju dežele, in da bi prejeli vso moč, ki jim jo je bilo moč prejeti.

15 In zgodilo se je, da so, ko so se vsi zbrali, vsak v vojski, v kateri je hotel, s svojo ženo in svojimi otroki — z bojnim orožjem so bili oboroženi tako moški, ženske kot otroci in imeli so ščite in naprsne oklepe in šleme in oblečeni so bili kakor v vojni — korakali drug proti drugemu v bitko; in bojevali so se ves dan in niso zmagali.

16 In zgodilo se je, da so bili, ko se je znočilo, utrujeni in so se umaknili v svoje tabore; in potem ko so se umaknili v svoje tabore, se je začelo ječanje in objokovanje zavoljo izgube njihovih pobitih ljudi; in tako glasen je bil njihov jok, njihovo ječanje in objokovanje, da je silno pretresalo zrak.

17 In zgodilo se je, da so šli naslednji dan spet v bitko, in hud in strašen je bil tisti dan; vendar niso zmagali in ko je spet prišla noč, so zrak pretresali njihov jok in njihovo ječanje in njihovo žalovanje zavoljo izgube njihovih pobitih ljudi.

18 In zgodilo se je, da je Koriantumr spet napisal pismo Šizu, želeč, da ne bi spet prišel v bitko, ampak da bi prevzel kraljestvo in ljudi pustil pri življenju.

19 Toda glejte, Gospodov Duh se je prenehal truditi z njimi in Satan je imel vso moč nad srci ljudi; kajti predajali so se svoji trdosrčnosti in slepomiselnosti, da bi bili pogubljeni; zatorej so spet šli v bitko.

20 In zgodilo se je, da so se bojevali ves dan in ko je prišla noč, so zaspali na svojem meču.

21 In naslednji dan so se bojevali, prav dokler ni prišla noč.

22 In ko je prišla noč, so bili pijani od jeze, prav kakor človek, ki je pijan od vina; in spet so zaspali na svojem meču.

23 In naslednji dan so se spet bojevali; in ko je prišla noč, so vsi padli pod mečem, razen dvainpetdesetih Koriantumrovih ljudi in devetinšestdesetih Šizovih ljudi.

24 In zgodilo se je, da so tisto noč zaspali na svojem meču in naslednji dan so se spet bojevali in ves tisti dan so se borili v svoji moči s svojimi meči in s svojimi ščiti.

25 In ko je prišla noč, je bilo dvaintrideset Šizovih ljudi in sedemindvajset Koriantumrovih ljudi.

26 In zgodilo se je, da so pojedli in zaspali in se pripravili, da bodo naslednji dan umrli. In bili so veliki in mogočni možje glede na človeško moč.

27 In zgodilo se je, da so se bojevali za kake tri ure in zaradi izgube krvi so omedleli.

28 In zgodilo se je, da so, ko so Koriantumrovi možje dobili zadosti moči, da so lahko hodili, bili na tem, da pobegnejo zavoljo svojega življenja; toda glejte, Šiz se je dvignil in tudi njegovi možje in v srdu je zaprisegel, da bo Koriantumra ubil ali pa bo pokončan z mečem.

29 Zatorej jih je zasledoval in naslednji dan jih je dohitel; in spet so se bojevali z meči. In zgodilo se je, da je, ko so pod mečem padli vsi, razen Koriantumra in Šiza, glejte, Šiz zaradi izgube krvi omedlel.

30 In zgodilo se je, da je Koriantumr, ko se je naslonil na svoj meč, da bi se nekoliko odpočil, Šizu odsekal glavo.

31 In zgodilo se je, da se je, potem ko je Šizu odsekal glavo, Šiz dvignil na roke in padel; in potem ko je hlastal za sapo, je umrl.

32 In zgodilo se je, da je Koriantumr padel na zemljo in bil, kot da ne bi imel življenja.

33 In Gospod je spregovoril Etru in mu rekel: Pojdi! In šel je in videl, da so se Gospodove besede vse izpolnile; in končal je svoj zapis (in zapisal nisem niti stotega dela); in skril jih je tako, da so jih Limhijevi ljudje našli.

34 Zadnje besede, ki jih je Eter torej zapisal, so téle: Najsi Gospod želi, da bom prenesen oziroma da bom po Gospodovi volji v mesu, ni pomembno, če bo tako, da bom odrešen v Božje kraljestvo. Amen.