Jakobova knjiga
Nefijev brat

1 Kajti glejte, zgodilo se je, da je minilo petinpetdeset let od časa, ko je Lehi zapustil Jeruzalem; zatorej je Nefi meni, Jakobu, zapovedal glede malih plošč, na katerih so te stvari vgravirane.

2 In meni, Jakobu, je zapovedal, naj na te plošče zapišem nekaj stvari, ki sem jih imel za nadvse dragocene; naj se ne ukvarjam, razen če bo na kratko, z zgodovino teh ljudi, ki se imenujejo Nefijevo ljudstvo.

3 Kajti rekel je, naj bo zgodovina njegovega ljudstva vgravirana na njegovih drugih ploščah, in naj te plošče ohranim in jih izročim svojemu potomstvu, iz roda v rod.

4 In če bi se pojavilo pridiganje, ki bo sveto, oziroma razodetje, ki bo veliko, oziroma prerokovanje, naj poglavitno od tega vgraviram na te plošče in se tega dotaknem, kolikor bi bilo mogoče, zavoljo Kristusa in zavoljo najinega ljudstva.

5 Kajti zaradi vere in velike zaskrbljenosti nama je bilo resnično razodeto glede najinega ljudstva, kaj se jim bo zgodilo.

6 In imela sva tudi veliko razodetij in veliko duha preroštva; zatorej sva vedela o Kristusu in njegovem kraljestvu, ki bo prišlo.

7 Zatorej sva marljivo delala med svojim ljudstvom, da bi jih prepričala, naj pridejo h Kristusu in bodo deležni Božje dobrote, da bodo lahko stopili v njegov počitek, da v srdu ne bi kako zaprisegel, da ne bodo stopili, kot takrat, ko so izzivali v dneh skušnjave, ko so bili Izraelovi otroci v divjini.

8 Zatorej sva od Boga želela, da bi lahko vse ljudi prepričala, naj se ne upirajo Bogu, naj ga ne izzivajo k jezi, ampak da bi vsi ljudje verjeli v Kristusa in uvideli njegovo smrt in prenašali njegov križ in nosili sramoto sveta; zatorej, jaz, Jakob, prevzemam nase, da bom izpolnil zapoved svojega brata Nefija.

9 Nefi se je torej začel starati in videl je, da mora kmalu umreti; zatorej je mazilil nekega moškega, da bo sedaj kralj in vladar njegovemu ljudstvu glede na vladavine kraljev.

10 Ljudje so imeli Nefija silno radi, saj je bil njihov velik zaščitnik, saj je v njihovo bran vihtel Labanov meč in vse svoje dni delal za njihovo blaginjo —

11 zatorej je ljudstvo želelo njegovo ime ohranjati v spominu. In kdor je vladal namesto njega, ga je ljudstvo imenovalo drugi Nefi, tretji Nefi in tako naprej glede na vladavine kraljev; in tako jih je imenovalo ljudstvo, naj so bili katerega koli imena.

12 In zgodilo se je, da je Nefi umrl.

13 Ljudje, ki torej niso bili Lamanci, so bili Nefijci; vendar so se imenovali Nefijci, Jakobovci, Jožefovci, Zoramci, Lamanci, Lemuelci in Izmaelci.

14 Toda jaz, Jakob, jih po temle ne bom razlikoval po teh imenih, ampak bom njih, ki si prizadevajo pokončati Nefijevo ljudstvo, imenoval Lamance, in tiste, ki so bili prijateljski z Nefijem, bom imenoval Nefijce oziroma Nefijevo ljudstvo, glede na vladavine kraljev.

15 In sedaj se je zgodilo, da je Nefijevo ljudstvo pod vladavino drugega kralja postajalo trdosrčno in se nekoliko začelo vdajati hudobnim običajem, kakršnim se je starodavni David, želeč si veliko žena in priležnic, in tudi Salomon, njegov sin.

16 Da, in začeli so tudi na veliko iskati zlato in srebro in začeli so se nekoliko povzdigovati v ponosu.

17 Zatorej sem jim jaz, Jakob, dal te besede, ko sem jih učil v templju, potem ko sem predhodno prejel nalogo od Gospoda.

18 Kajti mene, Jakoba, in mojega brata Jožefa je Nefi posvetil za duhovnika in učitelja temu ljudstvu.

19 In svojo službo sva poveličevala Gospodu, prevzemajoč odgovornost, da bodo grehi ljudi prišli nad najino lastno glavo, če jih Božje besede ne bova učila z vso marljivostjo; zatorej, ker sva delala z vnemo, njihova kri ne bo mogla priti na najina oblačila; sicer bi njihova kri prišla na najina oblačila in poslednji dan ne bi bila spoznana za brezmadežna.