Jaromova knjiga

1 Sedaj glej, jaz, Jarom, zapišem nekaj besed glede na zapoved svojega očeta, Enóša, da se bo naše rodoslovje ohranjalo.

2 In ker so te plošče majhne in ker so te stvari zapisane z namenom, da bi koristile našim bratom Lamancem, zato mora biti, da nekoliko zapišem; ne bom pa zapisoval o svojem prerokovanju, niti o svojih razodetjih. Kajti kaj več bi še lahko zapisal, kot so zapisali moji očetje? Kajti mar niso razodeli načrta odrešitve? Povem vam, da; in to mi zadostuje.

3 Glejte, potrebno je, da bi se med tem ljudstvom veliko napravilo zaradi njihove trdosrčnosti in njihovih gluhih ušes in njihove slepomiselnosti in njihove trdovratnosti; vendar je Bog z njimi silno milosten in jih še ni izbrisal z obličja dežele.

4 In med nami jih je veliko, ki imajo veliko razodetij, kajti vsi niso trdovratni. In toliko, kolikor jih ni trdovratnih in verujejo, jih je deležno občestva Svetega Duha, ki človeškim otrokom razodeva glede na njihovo vero.

5 In sedaj, glejte, minilo je dvesto let in Nefijevo ljudstvo se je v deželi okrepilo. Prizadevali so si izpolnjevati Mojzesovo postavo in sobotni dan ohranjati svetega Gospodu. In niso bili posvetni, niti niso govorili bogokletno. In deželni zakoni so bili silno strogi.

6 In na veliko so bili razkropljeni po obličju dežele in Lamanci prav tako. In bili so znatno številnejši, kot so bili Nefijci; in radi so ubijali in pili so kri živali.

7 In zgodilo se je, da so se šli velikokrat bojevat zoper nas, Nefijce. Toda naši kralji in naši voditelji so bili mogočni možje v veri v Gospoda; in ljudstvo so poučevali o Gospodovih poteh, zatorej smo se Lamancem zoperstavili in jih izbrisali iz svojih dežel in začeli utrjevati mesta oziroma kateri koli kraj svoje dediščine.

8 In silno smo se namnožili in se razširili po obličju dežele in silno obogateli z zlatom in s srebrom in z dragocenostmi in s prefinjenimi lesenimi izdelki in z zgradbami in z napravami in tudi z železom in bakrom in bronom in jeklom in izdelovali smo vsakovrstno orodje vseh vrst, da smo obdelovali zemljo, in bojno orožje — da, ostro ošiljeno puščico in tul in sulico in kopje in vse priprave na vojno.

9 In ker smo bili tako pripravljeni na srečanje z Lamanci, zoper nas niso uspeli. Potrdila pa se je Gospodova beseda, ki jo je govoril našim očetom, rekoč, da: Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste v deželi uspevali.

10 In zgodilo se je, da so Gospodovi preroki grozili Nefijevemu ljudstvu, glede na Božjo besedo, da bodo, če ne bodo izpolnjevali zapovedi, ampak bodo zapadli v prestopek, izbrisani z obličja dežele.

11 Zatorej so preroki in duhovniki in učitelji marljivo delali in z vsem velikim potrpljenjem ljudi opominjali k marljivosti; učili so Mojzesovo postavo in o namenu, zavoljo katerega je bila dana; prepričevali so jih, naj pričakujejo Mesija in verjamejo, da bo prišel, kakor da bi že. In tako so jih učili.

12 In zgodilo se je, da so jih s takšnim ravnanjem ohranjali pred tem, da bi bili odstranjeni z obličja dežele; kajti z besedo so jih zbadali v srce, nenehno opominjajoč jih h kesanju.

13 In zgodilo se je, da je minilo dvesto in osemintrideset let — v vojnah in prepirih in razprtijah za razdobje veliko časa.

14 In jaz, Jarom, ne zapisujem več, kajti plošče so majhne. Toda glejte, bratje moji, pogledate lahko na druge Nefijeve plošče; kajti glejte, na njih so vgravirani zapisi o naših vojnah, kakor so zapisovali kralji oziroma tisti, katerim so dali zapisovati.

15 In te plošče izročam v roke sinu Omniju, da se bodo ohranjale glede na zapovedi mojih očetov.