1 In sedaj, zgodilo se je, da je kralj Benjamin, ko je tako govoril svojemu ljudstvu, poslal mednje in od ljudstva želel izvedeti, ali verjamejo besedam, ki jim jih je govoril.

2 In vsi so v en glas zaklicali, rekoč: Da, verjamemo vsem besedam, ki si nam jih govoril; in tudi vemo o njihovi gotovosti in resnici zaradi Duha Gospoda Vsemogočnega, ki je v nas oziroma v našem srcu povzročil veliko spremembo, da nismo več nagnjeni k temu, da bi delali húdo, ampak da bi nenehno delali dobro.

3 In tudi mi sami imamo zaradi neskončne Božje dobrote in razodetij njegovega Duha velik vpogled v to, kar bo prišlo; in če bi bilo potrebno, bi lahko prerokovali o vsem.

4 In vera, ki smo jo imeli v to, kar nam je naš kralj govoril, je tista, ki nas je pripeljala do tega velikega spoznanja, zavoljo česar se radostimo s tako silno veliko radostjo.

5 In z Bogom smo voljni skleniti zavezo, da bomo preostanek vseh svojih dni izvrševali njegovo voljo in da bomo poslušni njegovim zapovedim v vsem, kar nam bo zapovedal, da si ne bomo nakopali neskončnega mučenja, kakor je govoril angel, da ne bomo pili iz čaše Božjega srda.

6 In to so torej besede, ki jih je od njih želel kralj Benjamin; in zato jim je rekel: Govorili ste besede, ki sem jih želel; in zaveza, ki ste jo sklenili, je pravična zaveza.

7 In sedaj, zaradi zaveze, ki ste jo sklenili, se boste imenovali Kristusovi otroci, njegovi sinovi in njegove hčere; kajti glejte, ta dan vam je dal duhovno življenje; saj pravite, da ste se v srcu spremenili po veri v njegovo ime; zato ste se rodili v njem in postali njegovi sinovi in hčere.

8 In pod tem imenom ste osvobojeni in ni drugega imena, po katerem bi se lahko osvobodili. Ni drugega imena, po katerem pride odrešitev; zato bi želel, da bi prevzeli Kristusovo ime, vsi vi, ki ste z Bogom sklenili zavezo, da boste poslušni do konca svojega življenja.

9 In zgodilo se bo, da se bo, kdor bo to delal, znašel na Božji desnici, kajti poznal bo ime, s katerim se imenuje; kajti imenoval se bo s Kristusovim imenom.

10 In sedaj se bo zgodilo, da se mora, kdor ne bo prevzel Kristusovega imena, imenovati s kakšnim drugim imenom; zato se bo znašel na Božji levici.

11 In želel bi, da bi prav tako pomnili, da je to ime, za katerega sem rekel, da vam ga bom dal, da ne bo nikoli izbrisano, razen zaradi prestopka; zato pazite, da se ne pregrešite, da ime ne bo izbrisano iz vašega srca.

12 Pravim vam, želel bi, da bi pomnili ime ohranjati vselej zapisano v srcu, da se ne boste znašli na Božji levici, ampak da boste slišali in poznali glas, s katerim boste poklicani, in tudi ime, s katerim vas bo poklical.

13 Kajti kako pozna človek gospodarja, kateremu ni služil in ki mu je tuj in je daleč od misli in vzgibov njegovega srca?

14 In spet, ali človek vzame osla, ki pripada njegovemu bližnjemu, in ga obdrži? Pravim vam, ne; ne bo dopustil niti, da se bo pasel med njegovo drobnico, ampak ga bo napodil in ga pregnal. Pravim vam, da bo celo tako med vami, če ne boste poznali imena, s katerim boste poklicani.

15 Zato bi želel, da bi bili stanovitni in neomajni, vselej delali obilo dobrih del, da vas bo Kristus, Gospod Bog Vsemogočni, lahko pečatil za svoje, da boste privedeni v nebesa, da boste imeli neskončno odrešitev in večno življenje zaradi modrosti in moči in pravice in milosti njega, ki je ustvaril vse stvari, na nebu in na zemlji, ki je Bog nad vsem. Amen.