1 In tako bomo dokončali nebo in zemljo in vse njune vojske.

2 In Bogovi so med seboj govorili: V sedmem obdobju bomo končali naše delo, o katerem smo se posvetovali; in v sedmem obdobju bomo počivali od vsega našega dela, o katerem smo se posvetovali.

3 In Bogovi so končali sedmo obdobje, zato da bodo v sedmem obdobju počivali od vseh svojih del, o katerih so se (Bogovi) posvetovali med seboj, da ga bodo oblikovali; in ga posvetili. In takšne so bile njihove odločitve takrat, ko so se med seboj posvetovali, da bodo oblikovali nebo in zemljo.

4 In Bogovi so prišli dol in oblikovali te rodove neba in zemlje, ki so bili oblikovani tisti dan, ko so Bogovi oblikovali zemljo in nebo

5 glede na vse to, kar so rekli glede vsake rastline na polju, preden je bila na zemlji; in vsake trave na polju, preden je zrasla; kajti Bogovi niso napravili, da bi na zemlji deževalo, ko so se posvetovali, da bi jih napravili, in niso oblikovali človeka, da bi zemljo obdeloval.

6 Temveč se je z zemlje dvignila meglica in napojila vse obličje tal.

7 In Bogovi so človeka oblikovali iz prahu zemlje in vzeli njegovega duha (torej človekovega duha) in ga dali vanj; in v njegovi nosnici dahnili dih življenja in človek je postal živa duša.

8 In Bogovi so zasadili vrt vzhodno v Edenu in tja so postavili človeka, čigar duha so dali v telo, ki so ga oblikovali.

9 In Bogovi so napravili, da je iz zemlje zraslo vsako drevo, ki je prijetno očem in dobro za hrano; prav tako drevo življenja sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.

10 Iz Edena je tekla reka, ki je napajala vrt, in od tamkaj se je razdelila in so nastale štiri reke.

11 In Bogovi so vzeli človeka in ga postavili v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval.

12 In Bogovi so človeku zapovedali, rekoč: Z vseh dreves v vrtu smeš jesti,

13 toda z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej; kajti takrat, ko boš z njega jedel, boš zagotovo umrl. Sedaj sem jaz, Abraham, videl, da je bilo po Gospodovem času, kar je bilo po času Koloba; kajti Bogovi Adamu še niso določili njegovega štetja.

14 In Bogovi so rekli: Človeku naredimo pomoč, ki mu bo primerna, kajti ni dobro, da bi bil človek sam, zato mu bomo naredili pomoč, ki mu bo primerna.

15 In Bogovi so napravili, da je na Adama legel trden spanec; in spal je in vzeli so eno njegovih reber in zaprli meso na mestu le-tega.

16 In Bogovi so iz rebra, ki so ga vzeli iz človeka, oblikovali žensko in jo pripeljali pred človeka.

17 In Adam je rekel: To je bila kost mojih kosti in meso mojega mesa; sedaj se bo imenovala móžinja, ker je bila vzeta iz moža;

18 zato bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.

19 In oba sta bila gola, človek in njegova žena, in ju ni bilo sram.

20 In iz zemlje so Bogovi oblikovali vsako žival na polju in vsako ptico na nebu in jih pripeljali pred Adama, da bi videli, kako jih bo imenoval; in kakor je Adam imenoval vsako živo bitje, tako je bilo ime le-tem.

21 In Adam je imenoval vso živino, ptice neba, vse živali na polju; in za Adama se je našla pomoč, ki mu je bila primerna.