Laipelí
ʻOku Feʻunga e ʻAloʻofa ʻa e ʻEikí Ki he Taha Kotoa


ʻOku Feʻunga e ʻAloʻofa ʻa e ʻEikí Ki he Taha Kotoa

Ko ha Efiafi mo Elder JeffreyR. Holland Lea ki he Kau Faiako ʻo e Lēsoni Fakalotu ʻa e CES • 6Fēpueli 2015 • Tāpanekale Sōlekí

ʻOku ou houngaʻia ke kau fakataha mo kimoutolu kotoa ʻoku mou tokoni ki he ngāue maʻongoʻonga ko hono akoʻi ʻo e kakai kei talavoú. Kuó u feʻiloaki mo ha kau faiako tokolahi ʻi ha ngaahi taʻu kau ai ha niʻihi ʻo kimoutolu. ʻOku ou ʻofa atu pea houngaʻia ʻi hoʻomou mateaki mo e takiekina ʻo kinautolu ʻoku mou ngāue faivelenga ke akoʻí. Ko ha meʻa faingataʻa ke hoko ko ha faiako. Ko e taha ʻo e faingataʻa ʻoku ou fakatokangaʻi ʻi he kau faiako ʻe niʻihi ko e aafe ke ongoʻi ʻoku ʻikai ke tau lelei feʻunga, talēnitiʻia feʻunga, pe mālohi feʻunga ke fai e meʻa kuo kole maí. ʻOku tau fai hotau lelei tahá, ka ʻoku faingataʻaʻia hotau niʻihi he ongoʻi ʻoku ʻikai ke tau feʻungá.

ʻOku faʻa hoko ʻa e ngaahi ongo ko ʻení ʻi heʻetau fakatatau kitautolu ki he kau faiako kehé. Naʻá ku fakatokangaʻi ʻi haʻaku lau e tohi ʻa ʻEtá ne aʻu pē ki honno ongoʻi ʻe he palōfita maʻongoʻonga ko Molonaí ha ongoʻi taʻe feʻunga ʻi heʻene fakahoa ʻene ngaahi tohí ki he tohi ʻa e tokoua ʻo Sēletí. Naʻá ne pehē ki he ʻEikí:

“ʻE ʻEiki, ʻe manuki ʻa e kau Senitailé ki he ngaahi meʻá ni, koeʻuhí ko homau vaivai ʻi he faitohí: ko ia ʻe ʻEiki he kuó ke ngaohi ʻa kimautolu ke mau mālohi ʻi he lea pea ʻi he tui, ka kuo ʻikai te ke ngaohi ʻa kimautolu ke mau mālohi ʻi he faitohí … ʻo hangē ko e tokoua ʻo Sēletí, he naʻá ke fakaiviʻi ia koeʻuhí ko e ngaahi meʻa naʻá ne tohí ʻo hangē ko koé, ʻo aʻu ki hono fakavaivaiʻi ʻo e tangatá ʻi heʻene lau iá. …

“… ʻO ka mau ka tohi ʻoku mau ongoʻi homau vaivaí, pea mau puputuʻu ko e meʻa ʻi he fakahokohoko ʻo ʻemau ngaahi leá” (ʻEta 12:23–25).

ʻI hono fakafehoanaki e tohi mālohi ʻa e tokoua ʻo Sēletí, naʻe hohaʻa ʻa Molonai naʻe ʻikai lelei feʻunga ʻene feilaulaú mo e tohí—pea ʻe manukiʻi ia. Kuó ke ongoʻi pehē nai ʻi ho faiakó ʻi hono fakahoa ki he kau faiako kehé? Kuó ke ongoʻi nai ʻoku ʻikai lelei feʻunga hoʻo faiakó—ʻo mahalo ʻe manukia ia?

ʻOku angamaheni kiate kitautolu e niʻihi e ngaahi folofola ʻa e ʻEikí kia Molonaí. Kuo fili kinautolu ko ha veesi fakataukei folofola: “Pea kapau ʻe haʻu kiate au ʻa e tangatá te u fakahā kiate kinautolu ʻa honau vaivaí. ʻOku ou foaki ki he tangatá ʻa e vaivaí koeʻuhí ke nau loto-fakatōkilalo; pea ʻoku feʻunga ʻa ʻeku ʻofá ki he tangata kotoa pē ʻoku nau fakavaivaiʻi ʻa kinautolu ʻi hoku ʻaó, he kapau te nau fakavaivaiʻi ʻa kinautolu ʻi hoku ʻao, pea tui kiate au, te u liliu ʻa e ngaahi meʻa vaivaí ko e mālohi kiate kinautolu” (ʻEta 12:27).

Kuo ueʻi fakalaumālie takitaha kitautolu ʻe he folofola ʻa e ʻEikí kia Molonaí. ʻOku ou houngaʻia naʻe fakamālohia mo Molonai ʻe he ngaahi lea ko ʻení pea ʻikai tuku ai ʻene ngāué koeʻuhí ko ʻene ongoʻi vaivai mo taʻe feʻungá. Fēfē kapau naʻe foʻi ʻi hono fakahā ki ai e ngaahi tohi ʻa e tokoua ʻo Sēletí? Fēfē kapau naʻe ʻikai ke tau maʻu ʻene ngaahi tohí ʻi he Tohi ʻa Molomoná? ʻIkai ha fakamāʻopoʻopo ki he tohi ʻene tamaí, ʻo lekooti hono fakaʻauha fakaʻosi hono kakaí? ʻIkai ha tohi ʻa ʻEta? ʻIkai ha tohi ʻa Molonai? Naʻe feʻunga e ʻaloʻofa ʻa e ʻEikí pea toe lahi ange ai ki ha tokotaha naʻá ne pehē ʻoku vaivai ʻene tohí. ʻOku ʻikai te u ʻilo pe naʻe aʻu e tohi ʻa Molonai ki he tuʻunga ʻo e ngaahi tohi ʻa e tokoua ʻo Sēletí, ka ʻoku ou ʻilo ʻi he Laumālié, kuo hoko e ngaahi lea ʻa Molonaí ko ha tokoni mālohi kiate au mo e laui miliona kehe kuo nau lau iá. Ne u toki sio ʻi ha lipooti he tatau fakaʻilekitulōnika ʻo e folofolá, ko e ngaahi potufolofola ʻe tolu ʻi he ngaahi potufolofola fakaʻilongaʻi lahi taha ʻe nimá ʻoku mei he ngaahi tohi ʻa Molonaí—kau ai e ʻEta 12:27.

ʻI heʻetau ongoʻi ʻoku vaivai ʻetau faiakó pea ʻikai hangē ko e niʻihi kehé, te tau lava ʻo vakaiʻi kitautolu pea fekumi ki he ʻOtua kae ʻikai ko e niʻihi kehé pe manavasiʻi. ʻOku ʻikai fie maʻu ke fakamoleki hotau iví ʻo hohaʻa ki hono fakafehoanaki kitautolu ki he niʻihi kehé. Te tau lava ʻo fakamoleki hotau iví ʻi hono fakavaivaiʻi kitautolu pea tokanga taha ki heʻetau kau akó. ʻOku feʻunga e ʻaloʻofa ʻa e ʻEikí maʻatautolu foki—ʻo feʻunga mo ʻetau feinga ke akoʻí pea mo e feinga ko ia ke maʻu ʻa e moʻui taʻengatá.

ʻOku tau fiefia ke ʻi heni mo Elder Jeffrey R. Holland he pooni. Mahalo ʻoku ʻosi fakatokangaʻi ʻe hamou tokolahi ʻoku makatuʻunga ʻeku fakakaukau he pōní ʻi he ʻamanaki ko ia ke ma lea atú. Te ke ongoʻi fēfē kapau naʻá ke lea ʻi ha fakataha tatau mo ha taha ʻo e kau lea mālohi mo ʻofeina taha ʻi he toʻu tangata ko ʻení, ʻa ia ʻoku mālohi fau ʻenau leá ʻo aʻu ki hono fakavaivaiʻi ʻa kinautolu ʻoku nau fanongo ki aí (vakai, ʻEta 12:24)? Ko hono moʻoní, ʻi heʻeku vakai ki hono piokālafí, ne u fakakaukau pe naʻe ʻi ai nai hano tokoua ko Sēleti.

Naʻe fakanofo ʻa Elder Holland ko ha mēmipa ʻo Kōlomu ʻo e Kau ʻAposetolo ʻe Toko Hongofulu Mā Ua ʻi he ʻaho 23  ʻo Sune 1994. ʻI he taimi hono uiuiʻí, naʻe ngāue ʻa Elder Holland ko ha mēmipa ʻo e Kōlomu ʻUluaki ʻo e Kau Fitungofulú, ʻa ia ne ui ki ai ʻi he ʻaho 1 ʻo ʻEpeleli 1989.

Mei he 1980 ʻo aʻu ki hono uiuiʻi ko ha Taki Maʻolungá ʻi he 1989, naʻe ngāue ʻa Elder Holland ko e palesiteni hono hiva ʻo e ʻUnivēsiti Brigham Young ʻi Polovo, ʻIutaá. Naʻá ne hoko ko ha komisiona ʻo e ako ʻa e Siasí mo e pule ʻo e College of Religious Education ʻi BYU.

Naʻá ne kau he timi feʻauhi ʻatelita ʻa e Dixie High School mo e Dixie College ʻi hono kolo tupuʻangá ko St. George, ʻIutaá, naʻá ne maʻu hono mataʻitohi BA mo e MA ʻi he lea faka-Pilitāniá mo e ako fakalotú mei he ʻUnivēsiti Brigham Young. Naʻá ne maʻu hono mataʻitohi MA mo e toketā filōsefa ʻi he American studies mei he ʻUnivēsiti Yale.

Ne u fuofua feʻiloaki mo Elder Holland ʻi heʻeku hoko ko ha faiako semineli foʻoú, pea naʻá ne ʻaʻahi mai ki homau ʻēliá ʻi ʻAlesona lolotonga ʻene ngāue ko e komisiona ʻo e akó. Ne u ofo ʻi he mālohi ʻene faiakó pea mo ʻene anga fakakaumeʻá. Hili ʻeni ha taʻu lahi ʻeku mātā ia, ʻoku ueʻi fakalaumālie lahi ange au ʻi heʻene tōʻonga fakatāutahá mo e mālohi ʻo ʻene leá mo e faiakó. Fakatauange te tau fakaava hotau telingá, ʻatamaí mo e lotó ʻi heʻene akoʻi kitautolú, ʻi he huafa ʻo Sīsū Kalaisí, ʻēmeni.