Pionirji v vsaki deželi
Michaelovo dolgo iskanje
Michael se je spraševal, katera cerkev je prava.
Čez ramo si je zavihtel šolsko torbo. Bil je prvi šolski dan in je komaj čakal! Z družino je živel v Indiji. Veliko otrok v njegovem mestu ni moglo hoditi v šolo. Bil je hvaležen, da ima priložnost za učenje.
Rad se je učil – zlasti matematiko. Z veseljem je tudi bral revije. Obračal je barvite strani. Bral je o raznih živalih in krajih po svetu.
Nekega dne je bral drugačno revijo. Bila je iz Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Z veseljem jo je bral. Hotel je izvedeti več.
Michael je že prej hodil v druge cerkve. Rad se je učil o Jezusu. Včasih pa je čutil, da je zmeden. Katera cerkev je prava?
Kasneje je bral zgibanko o preroku Josephu Smithu. Ko jo je bral, je čutil nekaj posebnega. Ko je Joseph Smith iskal resnico, je prav tako hodil v razne cerkve. Morda sem kakor Joseph, je pomislil Michael.
Michael je hotel v to novo cerkev, da bi videl, kakšna je. A v Indiji ni bilo cerkva svetih iz poslednjih dni. Bil je razočaran. Še je skušal izvedeti čim več. Bral je Mormonovo knjigo in molil. Vedel je, da izpričuje resnico! Hotel se je krstiti. A je moral počakati.
Minila so leta. Ko je bil Michael star enaindvajset let, je v Indijo prišel starejši misijonarski par. Michael se je končno krstil! Kmalu je v Utahu v ZDA tudi sam služil misijon.
Minilo je še več let. Nekega dne ga je poklical prijatelj. Cerkev je iskala ljudi, ki bi za ljudi v Indiji tolmačili generalno konferenco. Michael je bil sprva živčen. A je z veseljem pomagal.
Nekega oktobrskega popoldneva je tolmačil govor, ki ga je na generalni konferenci imel predsednik Nelson. Slišal je, da je prerok naznanil, da bo v Indiji zgrajen tempelj! Najraje bi radostno vzkliknil. Po licih so mu spolzele solze sreče.
Bil je hvaležen za vse, kar se je naučil v šoli. Predvsem pa je bil hvaležen, ker je izvedel za evangelij Jezusa Kristusa. Bil je vesel, da bo o Jezusu lahko izvedelo več ljudi v njegovi deželi.