Izkazujmo Božjo ljubezen

Carolina Maldonado

(po resnični zgodbi)

Thais ni vedela, kaj naj reče ali naredi, vendar je hotela pomagati.

Zgodba se je zgodila v Boliviji.

Bilo je vroče jutro. Thais in njena prijateljica Claudia sta se pogovarjali in se smejali, ko sta hodili po nogometnem igrišču. Ravno sta končali s telovadbo in zdaj gresta na matematiko.

Mlajši otroci so imeli odmor. Thais jih je gledala pri igri.

Potem je zagledala deklico, ki je sedela sama na stopnicah. Ko sta se ji približali, je Thais videla, da joka.

Deklica joče na stopnicah

Thais je pomahala Claudiji, naj pride k deklici.

Claudia se je namrščila in zamajala z glavo, da ne. »Pozni bova.«

Preden je Thais lahko kaj rekla, je Claudia odšla.

Thais je pogledala deklico. Stara je bila približno pet let. Obraz je skrivala med koleni in z rokami si je zakrila glavo.

Thais je sedla poleg nje. Deklica se je nekoliko odmaknila.

Starejša deklica ima roko na rami mlajše deklice

»Ali si v redu?« je Thais vprašala tiho.

Deklica ni odgovorila. Thais ni vedela, kaj naj reče ali naredi.

»Ali ti lahko pomagam?« je nato vprašala.

Deklica je skomignila z rameni.

»Ime mi je Thais. Kako ti je ime?«

Deklica je naposled pogledala Thais. »Nicol.«

»Zakaj jočeš, Nicol?«

»Vsi me dražijo, ker sem debelušna,« je rekla ihte.

Thais je obrisala Nicolin obraz. »Žal mi je, da so to rekli. Ni važno, kaj si ljudje mislijo.«

»Pravijo, da nisem lepa.«

»No, mislim, da se motijo!« je rekla Thais smehljaje. »Si zelo lepa in tudi nekaj zelo posebnega. Ali to veš?«

Thais se je spomnila ene svojih najljubših pesmi iz Osnovne. Zdaj je vedela, kaj naj reče.

»Si Božji otrok,« je rekla Thais in deklico prijela za roke.

Starejša deklica mlajšo deklico drži za roke

Thais se je malo pogovarjala z Nicol. Pojasnila je, kako pomembna je Nicol za nebeškega Očeta, njeno družino in številne druge, ki jo imajo tako zelo radi. Nicol se je spet začela smehljati.

Nicol je čez nekaj minut vstala in tesno objela Thais. »Hvala!« je rekla.

Thais je opazovala svojo novo prijateljico, ki je z velikim nasmehom stekla stran. Dobro se je počutila, ker je Nicol pomagala, da se je počutila bolje, in da je spoznala, kako zelo jo ima Bog rad.

Potem je tudi Thais skočila na noge. Bolje, da stečem kot Nicol, ali pa bom pozna na uro matematike! je razmišljala, ko je hitela v razred.

Mlajša deklica veselo teče stran

Zgodba v PDF

Ilustriral: Flavio Remontti