Smo učenci Jezusa Kristusa

Generalni predsedstvi Mladenk in Mladeničev

Slediš lahko Odrešeniku in širiš njegovo besedo.

Ali ste se kdaj spraševali, zakaj je Jezus, potem ko je ozdravil ljudi, nekaterim od njih rekel, naj nikomur ne povedo (gl. Marko 7:36)? Eden od razlogov je bil nemara ta, kakšne privržence je potreboval. Lahko si mislite, da bi zlahka pritegnil privržence, če bi ljudje govorili, kako jih je ozdravil. Vendar Jezus ni potreboval samo privržencev. Potreboval je učence.

Jezus je Petru in Andreju rekel: »Hodita za menoj!« (Matej 4:19) Prevod Josepha Smitha tega verza se glasi: »Jaz sem ta, o katerem so pisali preroki; hodíta za menoj.« (Prevod Josepha Smitha, Matej 4:18 [v Mateju 4:19, opomba a]) Ni ju povabil, naj se nekaj časa družita z njim. Želel je, da bi bila za vedno njegova učenca.

Ni hotel, da bi ga samo gledala, kako ljudi uči, jih ljubi in dela čudeže. Želel je, da bi delala enako. Želel je, da bi njegovo delo postalo njuno delo. To, da sta se odločila za Kristusa, je pomenilo, da se bosta naučila služiti, kot je služil on, in razmišljati, kot je razmišljal on. Živela bosta, kot je živel on, in on ju bo učil in jima dal potrebno pomoč, da mu bosta postala bolj podobna.

Grška beseda za učenca je mathetes. Pomeni več kot privrženec ali učenec. Pogosto jo prevajajo kot vajenec. V Kristusovih dneh so običajno učenci izbrali gospodarja, od katerega so se hoteli učiti, da bi sami postali gospodarji. Kristus ni sledil običajni praksi. Namesto tega je sam poiskal učence. Danes nas Kristus kliče, naj pridemo k njemu. Kliče nas, naj bomo njegovi učenci in razglašamo njegovo besedo njegovim ljudem, da bodo lahko imeli večno življenje (gl. 3 Nefi 5:13).

Neko dekle s Haitija na Karibih je pokazalo željo, da bi bila Kristusova učenka tako, da je povabila prijateljico, ki ni bila članica Cerkve, naj gre z njo na konferenco FSY. Prijateljičin oče hčeri sprva ni hotel dati dovoljenja. Cerkveni voditelji so pojasnili pozitivne izkušnje, ki so jo čakale, in o čudovitih mladih odraslih svetovalcih, ki bodo bdeli nad njo. Oče je hčeri dovolil, da gre, in potem ko je videl, kako je to vplivalo na njeno življenje, ji je tudi dovolil, da se udeleži cerkvenih sestankov in – šest mesecev kasneje – krsti.

Neki fant iz Argentine v Južni Ameriki je pokazal svojo željo, da bi bil Kristusov učenec tako, da je prijatelju ponudil nekaj bombonov, ko sta se z avtobusom peljala v šolo. Ko je prišel do bombona z okusom kave, je pojasnil, da mu ta okus nikoli ni bil všeč, ker nihče v njegovi družini ne pije kave. To je privedlo do pogovora o Cerkvi, kar je pripeljalo do povabila na sestanke, kar je navsezadnje pripeljalo do tega, da se je njegov prijatelj pridružil Cerkvi in služil misijon v Čilu.

Ne bo se vsak, s katerim se pogovarjate o Cerkvi ali ga povabite na cerkveno dejavnost, hotel pridružiti. Nič zato! Prav tako se ni pridružil vsak, s katerim se je Kristus pogovarjal med svojim zemeljskim delovanjem. Vendar nam bo, ko se odločimo, da bomo učenci Jezusa Kristusa in razglašali njegovo besedo, dal pogum in božansko pomoč. Naučili se bomo, kako naj mu postanemo bolj podobni, in prav to delajo njegovi učenci.