Določene ženske
Določene ženske so učenke, osredotočene na Odrešenika Jezusa Kristusa in upajo zaradi obljube o njegovi odkupni žrtvi.
Moje ljube sestre, kako zelo vas imamo radi in se vam zahvaljujemo za sočuten in navdušen odziv na povabilo Prvega predsedstva in za prizadevanja glede programa #Bil sem tujec! Prosimo, še naprej molite, poslušajte šepet Duh in delujte po navdihih, ki jih prejmete.
Najsi potujem po državi ali po svetu, ni neobičajno, če kdo vpraša: »Ali se me spomnite?« Ker sem hudo nepopolna, moram priznati, da se imen pogosto ne morem spomniti. Spomnim pa se zelo resnične ljubezni, ki mi jo nebeški Oče dopušča občutiti, ko se srečujem z njegovimi dragocenimi hčerami in sinovi.
Nedavno sem imela priložnost obiskati nekaj ljubih žensk, ki so v zaporu. Ko smo se prisrčno poslovile, je ena draga ženska prosila: »Sestra Burton, prosim, ne pozabite nas!« Upam, da bodo ona in druge, ki želijo, da se jih spominjamo, tako občutile, ko vam bom namenila nekaj misli.
Določene ženske v Odrešenikovih dneh: osredotočene na Gospoda Jezusa Kristusa
Naše sestre so skozi stoletja ponazarjale zvesti vzorec poti učenk, za kar si prizadevamo tudi same. »Nova zaveza vsebuje poročila o [določenih] ženskah, imenovanih in neimenovanih, ki so udejanjale vero v Jezusa Kristusa [in v njegovo odkupno daritev], se učile njegovih naukov in jih živele ter pričevale o njegovem delovanju, čudežih in veličini. Te ženske so postale vzorne učenke in pomembne priče odrešenjskega dela.«1
Premislite o naslednjih poročilih iz Lukove knjige. Prvič, med Odrešenikovim delovanjem:
»Potem je{nb [Jezus] hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri
in nekaj žená, /.../ Marija, imenovana Magdalena, /.../ Ivana, /.../ , Suzana in veliko drugih, ki so [mu] stregle.«2
Drugič, po njegovem vstajenju:
In določene ženske , ki »so bile zgodaj zjutraj pri grobu
in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele /.../ videnje angelov, ki so dejali, da so živi«.3
Ta dozdevno vsakdanji izraz »določene ženske« sem prej neštetokrat prebrala in ga prezrla, toda nedavno, ko sem o tem pozorneje razmišljala, se je zdelo, kakor da bi te besede skočile s strani. Premislite naslednje sopomenke, ki imajo enak pomen kot beseda določen, v povezavi z zvestimi določenimi ženskami: »prepričan,« »gotov,« »siguren,« »neomajen,« »jasen« in »zanesljiv«.4
Ko sem premišljevala o teh jasnih opisih, sem se spomnila dveh določenih žensk iz Nove zaveze, ki sta neizpodbitno, prepričano, neomajno in zanesljivo pričevali o Odrešeniku. Čeprav sta bili, tako kot me, nepopolni ženski, je njuno pričevanje navdihujoče.
Se spomnite neimenovane ženske pri vodnjaku, ki je druge povabila, naj pridejo in vidijo, kaj je izvedela od Odrešenika? Svoje gotovo pričevanje je izrekla v obliki vprašanja: »Kaj, če je on [Kristus]?«5 Njeno pričevanje in povabilo sta bila tako prepričljiva, da jih je veliko »začelo verovati vanj«6.
Marta, Gospodova ljuba učenka in prijateljica, je po smrti svojega brata Lazarja, najverjetneje zelo čustveno izjavila: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl.« Pomislite, kako gotova je bila, ko je nadaljevala: »A tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Nadalje je pričevala: »Verujem, da si ti [Kristus], Božji Sin, ki prihaja na svet.«7
Od teh sester izvemo, da so določene ženske učenke, osredotočene na Odrešenika Jezusa Kristusa in upajo zaradi obljube o njegovi odkupni žrtvi.
Določene ženske obnove, ki izpolnjujejo zaveze: pripravljene na žrtvovanje
V starodavnih časih so se določene ženske žrtvovale, ko so pričevale in živele po Jezusovih naukih. Enako so storile tudi določene ženske v zgodnjih dneh obnove. Drusilla Hendricks je bila z družino med tistimi, ki so kot novi spreobrnjenci trpeli med preganjanjem svetih v misurijskem okraju Clay. Njen mož je v bitki pri reki Crooked River ostal hrom. Morala ga je negovati, kot tudi poskrbeti za družino.
»Zlasti v nekem, še posebej težkem času, ko je družini zmanjkalo hrane, se je spomnila, da ji je glas rekel: ‘Zdrži, kajti Gospod bo priskrbel!’
Ko so njenega sina kot prostovoljca potrebovali v Mormonskem bataljonu, se je Drusilla sprva upirala in se v molitvi borila z nebeškim Očetom, dokler »ni bilo, kot da bi ji glas rekel: ‘Mar si ne želiš najvišje slave?’ Seveda je odgovorila: ‘Da,’ in glas je nadaljeval: ‘Kako jo misliš prejeti, če ne z največjimi žrtvami?’«8
Od teh določenih žensk se učimo, da je za izpolnjevanje zavez učenca potrebno voljno žrtvovanje.
Določene ženske danes: spominjajo se in pripravljajo na praznovanje njegove vrnitve
Omenila sem določene ženske v Odrešenikovem času in v zgodnjih dneh evangelijske obnove, kaj pa zgledi učenk in pričevanja določenih žensk v naših dneh?
Na nedavni zadolžitvi v Aziji so me znova navdahnile številne določene ženske, ki sem jih srečala. Zlasti navdušena sem bila nad indijskimi, malezijskimi in indonezijskimi članicami prvega rodu, ki se doma trudijo živeti po evangelijski kulturi, včasih z velikim žrtvovanjem, saj življenje po evangeliju pogosto nasprotuje kulturi v družini in državi. Določenevečgeneracijske ženske, ki sem jih srečala v Hong Kongu in na Tajskem, še naprej blagoslavljajo življenja svojih družin, članov Cerkve in skupnosti tako, da ostanejo osredotočene na Odrešenika in se voljno žrtvujejo, da bi spolnjevale zaveze. Podobne podobne ženske najdemo povsod v Cerkvi.
Določena ženska, ki že desetletja blagoslavlja moje življenje, se zadnjih petnajst let bori z izčrpavajočo, težko in napredujočo boleznijo, imenovano miozitis (Inclusion Body Myositis). Čeprav je priklenjena na invalidski voziček, se trudi, da bi bila hvaležna, in ima svoj »Zmorem, zmorem seznam« - seznam stvari, ki jih lahko naredi, kot so, lahko diham, lahko jem, lahko molim, lahko čutim Odrešenikovo ljubezen. Družini in prijateljem skoraj vsak dan prepričljivo pričuje o Kristusu.
Nedavno sem slišala Jennyjino zgodbo. Je bivša misijonarka, katere starši so se ločili, medtem ko je služila misijon. Povedala je, kako jo je misel na vrnitev domov »na smrt prestrašila«. Toda na koncu misijona v Italiji, ko se je na poti domov v Združene države ustavila v misijonskem domu, ji je določena ženska, žena predsednika misijona, nežno služila preprosto s tem, ko ji je krtačila lase.
Leta kasneje je druga določena ženska, Terry - kolska predsednica Društva za pomoč in učenka Jezusa Kristusa - blagoslovila Jennyjino življenje, ko je bila Jenny poklicana za oddelčno predsednico Društva za pomoč. Jenny je takrat delala na svoji doktorski dizertaciji. Terry ni le služila kot mentorica Jenny kot voditeljici, ampak je z njo tudi deset ur presedela v bolnišnici, ko je Jenny dobila strašno diagnozo levkemije. Terry je hodila v bolnišnico in Jenny vozila na preglede. Jenny je priznala: »Mislim, da sem v njenem avtu večkrat bruhala.«
Jenny je kljub bolezni še naprej pogumno služila kot predsednica Društva za pomoč. Celo v skrajnem obupu je v postelji opravljala telefonske klice, pošiljala sporočila in e-pošto in vabila sestre, naj jo pridejo obiskat. Ljudem je pošiljala razglednice in sporočila in svoje sestre imela rada na daljavo. Ko so v oddelku prosili za fotografijo njenega predsedstva za oddelčno zgodovino, jim je poslala tole. Ker je Jenny sama določena ženska, je vse povabila, naj nosijo drug drugega bremena, vključno z njenim.
Jenny je kot določena ženska pričevala: »Tu nismo zgolj zato, da rešujemo druge, ampak da rešimo sebe. In ta odrešitve pride, ko se povežemo z Jezusom Kristusom, ko razumemo njegovo milostljivost in njegovo odkupno daritev ter njegove občutke ljubezni do žensk v Cerkvi. To se zgodi zaradi stvari, ki so tako preproste, kot so krtačenje las, pošiljanje pisma z navdihujočim jasnim, razodevajočim sporočilom upanja in milosti, oziroma da ženskam dopuščamo, da nam služijo.«9
Sestre, ko smo zmedene, v dvomih, obupane, grešne, žalostne ali nas v duši teži, sprejmimo Gospodovo povabilo, naj pijemo od njegove žive vode, kot je to delala določena ženska pri vodnjaku, in druge povabimo, naj storijo enako, z gotovostjo pričujemo: »Kaj če je to [Kristus]?«
Ko se življenje zdi nepošteno, kot se je morda zdelo Marti ob smrti njenega brata - ko izkusimo srčne bolečine zaradi samote, neplodnosti, izgube ljubljenih, zamujene priložnosti za zakonsko zvezo in družino, razbitih družin, izčrpavajoče depresije, telesne ali duševne bolezni, zadušljivega stresa, zaskrbljenosti, zasvojenosti, finančnih težav ali preobilice drugih možnosti - se spomnimo Marte in razglasimo svoje podobno gotovo pričevanje: »Trdno verujem, da si ti [Kristus], Božji Sin.«
Da bi pomnili številne določene ženske, ki niso hotele zapustiti našega dragega Odrešenika med mučno izkušnjo, ki jo je utrpel na križu, in vendar so ure kasneje imele privilegij, da so bile med prvimi zanesljivimi pričami njegovega veličastnega vstajenja. Bodimo blizu njega v molitvi in s preučevanjem svetih spisov. Približajmo se mu tako, da se vsak teden med zakramentno uredbo pripravimo in vzamemo sveti znamenji njegove odkupne žrtve, in ko izpolnjujemo zaveze tako, da služimo drugim, ko so v stiski. Morda pa se bomo takrat lahko pridružile določenim ženskam, učenkam Jezusa Kristusa, ki bodo ob njegovem ponovnem prihodu praznovale njegovo veličastno vrnitev.
Sestre, pričujem o ljubečih nebeških starših; o našem Odrešeniku Jezusu Kristusu; in o njegovi neskončni odkupni daritvi za naše dobro. Vem, da je bil prerok Joseph Smith vnaprej določen za preroka obnove. Vem, da Mormonova knjiga izpričuje resnico in da je bila prevedena z Božjo močjo. Blagoslovljeni smo z živim prerokom v naših dneh, predsednikom Thomas S. Monsonom. O teh resnicah sem prepričana! V imenu Jezusa Kristusa, amen.
Opomba: Sestra Burton je bila 1. aprila 2017 razrešena kot generalna predsednica Društva za pomoč.