Kako vam Sveti Duh pomaga?
Sveti Duh svari, Sveti Duh tolaži in Sveti Duh pričuje.
Z ženo Leso sva se v ponedeljek zvečer nedolgo tega ustavila doma pri mladi družini iz najine soseske. Ko sva bila tam, naju je družina povabila, naj ostaneva na družinskem večeru, in [starša] sta nama povedala, da je lekcijo pripravil njun devetletni sin. Seveda sva ostala!
Po otvoritveni pesmi, molitvi in družinskih poslih je devetletnik začel brati pomembno vprašanje, ki ga je vključil v lekcijo, napisano na roko: »Kako vam Sveti Duh pomaga?« To vprašanje je začelo pomembno družinsko razpravo, ker je vsak predstavil svoje zamisli in vpoglede. Name so naredile vtis učiteljeve priprave na lekcijo in njegovo zelo dobro vprašanje, ki me je vedno znova vznemirilo.
Odtlej se neprestano sprašujem: »Kako ti sveti Duh pomaga?« – vprašanje, zlasti primerno za otroke v Osnovni, ki dopolnijo osem let in se pripravljajo za krst, in za tiste otroke, ki so se nedavno krstili in prejeli dar Svetega Duha. To je pomembno tudi za na tisoče nedavnih spreobrnjencev.
Vsakega od nas, zlasti otroke v Osnovni, vabim, naj premisli: »Kako vam Sveti Duh lahko pomaga?« Ko sem o tem vprašanju premišljeval, sem takoj pomislil na izkušnjo iz svoje mladosti. To je zgodba, ki sem jo pripovedoval starešini Robertu D. Halesu kmalu po tem, ko sem bil poklican v zbor dvanajstih apostolov, in ki jo je vključil v članek za cerkveno revijo, ki ga je napisal o mojem življenju.1 Nekateri med vami ste to zgodbo nemara slišali, veliko od vas pa morda ne.
Ko mi je bilo približno enajst let, sva vročega poletnega dne z očetom šla v gore blizu našega doma. Ko je oče pešačil po strmi poti, sem ob poti z ene velike skale skakal na drugo. Ker sem nameraval splezati na eno od velikih skal, sem se začel vzpenjati na njen vrh. Pri tem me je presenetilo, ko me je oče zgrabil za pas in me hitro potegnil dol, rekoč: »Ne plezaj na to skalo! Ostaniva le na poti!«
Ko sva se minute kasneje višje na poti ozrla navzdol, sva osupnila, ker sva videla veliko klopotačo, ki se je grela na soncu na vrhu prav tiste skale, na katero sem nameraval splezati.
Ko sva se kasneje peljala domov, sem vedel, da oče čaka, da ga bom vprašal: »Kako si vedel, da je tam kača?« Zato sem ga vprašal in moje vprašanje je vodilo v pogovor o Svetem Duhu in kako nam Sveti Duh lahko pomaga. Nikdar nisem pozabil, kaj sem se tisti dan naučil.
Ali lahko vidite, kako mi je Sveti Duh pomagal? Večno bom hvaležen, da je oče poslušal mirni, tihi glas Svetega Duha, kar mi je nemara rešilo življenje.
Kaj vemo o Svetem Duhu?
Preden se bomo nadalje ukvarjali z vprašanjem »Kako vam Sveti Duh pomaga?«, preglejmo nekaj tega, kar je Gospod razodel glede Svetega Duha. Pogledali bi si lahko veliko večnih resnic, toda danes bom poudaril samo tri.
Prvič, Sveti Duh je tretji član Božje trojice. Za to resnico izvemo v prvem členu vere: »Verujemo v Boga, večnega Očeta, in njegovega Sina, Jezusa Kristusa, in v Svetega Duha.«2
Drugič, Sveti Duh je duhovna oseba, kakor ga opisujejo sodobni sveti spisi: Oče ima telo iz mesa in kosti, tako otipljivega kakor človeškega; Sin prav tako; Sveti Duh pa nima telesa iz mesa in kosti, temveč je duhovna oseba. Če ne bi bilo tako, Sveti Duh ne bi mogel bivati v nas.3 To pomeni, da ima Sveti Duh duhovno telo, drugače kot Bog Oče in Jezus Kristus, ki imata snovni telesi. Ta resnica razjasni druga imena, ki so dana Svetemu Duhu, in jih poznamo, kot so Sveti Duh, Božji Duh, Gospodov Duh, Sveti Duh Obljube in Tolažnik.4
Tretjič, dar Svetega Duha pride s polaganjem rok. S to uredbo, ki sledi krstu, izpolnjujemo pogoje za to, da nas Sveti Duh stalno spremlja.5 Za izvedbo te uredbe vredni Mekizedekovi duhovniški bratje položijo roke na glavo posameznika6, ga pokličejo po imenu, navedejo duhovniško polnomočje in ga v imenu Jezusa Kristusa potrdijo za člana Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ter izrečejo pomemben stavek:
Kako vam Sveti Duh pomaga?
S tem preprostim pregledom treh ključnih resnic o Svetem Duhu, se vrnemo k prvemu vprašanju: »Kako vam Sveti Duh pomaga?«
Sveti Duh svari
Kot sem opisal v izkušnji iz svojega otroštva, vam Sveti Duh lahko pomaga, tako da vas vnaprej posvari pred fizičnimi in duhovnimi nevarnostmi. Pomembnost svarilne vloge Svetega Duha sem ponovno spoznal, ko sem služil v področnem predsedstvu na Japonskem.
V tem času sem tesno sodeloval s predsednikom Reidom Tateoko iz japonskega misijonskega področja Sendai. Predsednik Tateoka je v sklopu svoje misijonske rutine načrtoval sestanek za misijonarske voditelje v južnem delu svojega misijonskega področja. Predsednik Tateoka je nekaj dni pred sestankom dobil vtis, občutek v srcu, naj vse misijonarje tistega področja povabi na sestanek voditeljev, namesto predpisanega majhnega števila starešin in sester.
Ko je naznanil svoj namen, so ga opomnili, da ta sestanek ni namenjen vsem misijonarjem, temveč samo voditeljem misijona. Vendar je pravila dal na stran, zato da bi sledil navdihu, ki ga je prejel, in povabil vse misijonarje, ki so služili v več obalnih mestih, vključno iz mesta Fukušima, na sestanek. Na dogovorjeni dan, 11. marca 2011, so se misijonarji zbrali na razširjenem sestanku misijona v celinskem mestu Koriyama.
Med sestankom sta japonsko področje, kjer se nahaja japonsko misijonsko področje Sendai, prizadela potres devete stopnje in cunami. Tragično, veliko obalnih mest - vključno tista, iz katerih so se zbrali misijonarji - je bilo opustošenih in je bilo v njih veliko mrtvih. Mesto Fukušima pa je prizadela kasnejša jedrska nesreča.
Čeprav je potres zgradbo za bogoslužje, kjer so se misijonarji tistega dne sestali, uničil, so bili zaradi navdiha Svetega Duha predsednik in sestra Tateoka in vsi misijonarji varno zbrani. Varni so bili pred nevarnostjo ter kilometre stran od opustošenja cunamija in jedrskega radioaktivnega prahu.
Če boste prisluhnili navdihu Svetega Duha - občutki, ki so najpogosteje tihi in mirni - boste nemara, celo ne da bi vedeli, umaknjeni pred duhovno in posvetno nevarnostjo.
Bratje in sestre, Sveti Duh vam bo pomagal, tako da vas bo svaril, kakor je mojega očeta in predsednika Tateoko.
Sveti Duh tolaži
Če naj nadaljujem z odgovorom na vprašanje »Kako vam Sveti Duh pomaga?«, sedaj raziščimo njegovo vlogo Tolažnika. Nepričakovani dogodki v življenjih vseh nas povzročajo žalost, bolečino in razočaranje. Vendar nam sredi teh preizkušenj Sveti Duh služi v eni od svojih pomembnih vlog – Tolažnika, ki je dejansko eno od njegovih imen. Naslednje mirne, pomirjevalne besede Jezusa Kristusa opisujejo naslednjo sveto vlogo: »Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj.«7
Za nadaljnjo ponazoritev vam bom povedal resnično zgodbo o družini s petimi sinovi, ki so se pred nekaj leti iz Los Angelesa preselili v majhno skupnost. Najstarejša sinova sta v srednji šoli začela trenirati športe in se družiti s prijatelji, voditelj in trenerji - med katerimi je bilo veliko zvestih članov Cerkve. Ti odnosi so pripomogli, da je pripeljalo do krsta Fernanda, najstarejšega, in njegovega naslednjega mlajšega brata.
Fernando se je kasneje odselil od doma ter tam nadaljeval svoje izobraževanje in igral nogomet za fakulteto. V templju se je poročil s svojo srednješolsko ljubeznijo Bayley. Ko sta Fernando in Bayley zaključila šolanje, sta vneto pričakovala rojstvo svojega prvega otroka - deklice. Toda ko sta družini Fernandu in Bayley pomagali pri selitvi nazaj domov, sta Bayley in njena sestra vozili po avtocesti in sta bili v tragični prometni nesreči, v kateri je bilo udeleženih veliko vozil. Bayley in njena nerojena hči sta izgubili življenje.
Čeprav je bila Fernandova bolečina zelo huda, kakor tudi Bayleyjnih staršev ter bratov in sester, sta bila po drugi strani globoka tudi mir in tolažba, ki sta skoraj nemudoma prišla nanje. Sveti Duh je v svoji vlogi Tolažnika Fernanda v tej nedoumljivi stiski resnično podprl. Duh mu je posredoval trajen mir, ki je Fernanda pripeljal do drže odpuščanja in ljubezni do vsakogar, ki je bil vpleten v tragično nesrečo.
Bayleyjina starša sta poklicala njenega brata, ki je v času nesreče služil kot misijonar. V pismu je opisal svoje občutke, ko je slišal žalostno novico o svoji ljubi sestri: »Osupljivo je bilo poslušati vajina glasova, ki sta bila sredi viharja tako mirna. Nisem vedel, kaj naj rečem. /.../ Mislil sem le na to, da sestre morda ne bo več, ko bom prišel domov. /.../ V tolažbo so mi bila nezmotljiva pričevanja o Odrešeniku in njegovem načrtu. Isti prijetni duh, ki me pripelje na rob solza, ko preučujem in poučujem, mi je navdal srce. Takrat sem bil potolažen in opomnjen na to, kar vem.«8
Sveti Duh vam bo pomagal, tako da vas bo tolažil, kakor je naredil pri Fernandu in Bayleyjini družini.
Sveti Duh pričuje
Sveti Duh prav tako pričuje o Očetu in Sinu in o vsej resnici.9 Gospod je svojim učencem rekel: »Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, /.../ bo on pričeval o meni.«10
Zato da bi opisal dragoceno vlogo Svetega Duha kot priče, bom nadaljeval z zgodbo Fernanda in Bayley. Če se spomnite, sem govoril o tem, da sta se Fernando in njegov brat krstila, njuna starša in trije mlajši bratje pa se niso. In čeprav so z leti prejeli številna povabila, naj se sestanejo z misijonarji, je družina vsakič odklonila.
Fernandova družina je bila po boleči smrti Bayley in njene hčerkice neutolažljiva. V nasprotju s Fernandom in Bayleyjino družino niso našli nobene tolažbe ali miru. Niso mogli razumeti, kako njun sin, skupaj z Bayleyjino družino, lahko nosi težko breme.
Naposled so zaključili, da je tisto, kar njihov sin poseduje, oni pa ne, obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa in da mora biti to vir miru in tolažbe. Po tem spoznanju so povabili misijonarje, da so njihovo družino poučevali evangelij. Posledično so prejeli svoje pričevanje o velikem načrtu sreče, ki jim je prinesel blagi mir in pomirjajočo tolažbo, ki so ju brezupno iskali.
Dva meseca po izgubi Bayley in nerojene vnukinje so se Fernandova starša kot tudi dva njegova brata krstili, bili potrjeni in prejeli dar Svetega Duha. Fernandov najmlajši brat se veseli svojega krsta, ko bo dopolnil osem let. Vsak od njih pričuje, da je Duh, Sveti Duh, pričeval o resnici evangelija, ter jih vodil k želji, da bi se krstili in prejeli dar Svetega Duha.
Bratje in sestre, Sveti Duh vam bo pomagal, tako da vam bo pričeval, kakor je Fernandovi družini.
Povzetek
Sedaj pa povzemimo. Navedli smo tri razodete resnice, ki nas pripeljejo do spoznanja o Svetem Duhu. Te so, da je Sveti Duh tretji član Božje trojice, da je Sveti Duh duhovna oseba in da dar Svetega Duha pride s polaganjem rok. Prav tako smo navedli tri odgovore na vprašanje: »Kako vam Sveti Duh pomaga?« Sveti Duh svari, Sveti Duh tolaži in Sveti Duh pričuje.
Osebna vrednost za ohranjanje Duha
Tisti med vami, ki se pripravljate, da se boste krstili in da boste potrjeni, tisti, ki ste se nedavno, ali celo tisti, ki ste se že dolgo tega, bistveno je, da zaradi svoje telesne in duhovne varnosti obdržimo dar Svetega Duha. S tem začnemo tako, da se trudimo spolnjevati zapovedi, da molimo zasebno in v družinskem krogu, beremo svete spise in si prizadevamo za ljubeče ter odpuščajoče odnose v družini in pri ljubljenih. Svoje misli, dejanja in jezik bi morali ohranjati krepostne! Nebeškega Očeta bi morali častiti doma, v cerkvi in, kadar je možno, v svetem templju. Ostanite povezani z Duhom in Duh bo ostal povezan z vami.
Pričevanje
Sedaj zaključujem s povabilom in svojim trdnim pričevanjem. Vabim vas, da v večji meri živite po besedah, ki jih tako pogosto pojejo otroci v naši Osnovni, besedah, glede katerih sem prepričan, da jih prepoznajo: »Tiho, nežno. Prisluhni mu. prisluhni. Sveti Duh bo tiho šepetal.«11
Moji dragi bratje in sestre, stari in mladi, ponujam vam svoje pričevanje o sijajnem obstoju božanskih bitij, ki sestavljajo Božjo trojico – o Bogu Očetu, Jezusu Kristusu in Svetem Duhu. Pričujem, da je eden od privilegijev, ki jih imamo kot sveti iz poslednjih dni, ki živimo v polnosti časov, dar Svetega Duha. Vem, da Sveti Duh vam in vam bopomagal. Prav tako dodajam svoje posebno pričevanje o Jezusu Kristusu ter njegovi vlogi našega Odrešenika in Odkupitelja ter o Bogu kot našem nebeškem Očetu. V imenu Jezusa Kristusa, amen.