Lepota svetosti
Oče v nebesih nam je priskrbel vse, kar je potrebno, da lahko postanemo sveti, kot je svet on.
Ko sem se pripravljala na ta sestanek, sem se v srcu obrnila k številnim zvestim sestram, ki sem jih srečala, blizu in daleč. Zame jih najbolje opiše psalm zahvaljevanja kralja Davida: »Priznajte Gospodu slavo njegovega imena, prinesite /.../ daritev in stopite predenj! [Častite Gospoda v lepoti svetosti].«1
Lepoto svetosti vidim v sestrah, katerih srca so osredotočena na vse, kar je dobro, ki želijo postati bolj podobne Odrešeniku. Gospodu darujejo vso svojo dušo, srce, moč, voljo in odločnost tako, kot vsak dan živijo.2 Svetost je v tem, da si prizadevamo in trudimo spolnjevati zapovedi in da spoštujemo zaveze, ki smo jih sklenile z Bogom. Svetost je sprejemanje odločitev, zaradi katerih bo Sveti Duh ostal naš vodnik.3 Svetost je, da opustimo naravna nagnjenja in postanemo svete zaradi odkupne daritve Kristusa Gospoda.4 »Vsak trenutek [našega življenja] mora biti svetost Gospodu.«5
Bog nebes je Izraelovim otrokom zapovedal: »Kajti jaz sem Gospod, vaš Bog; posvečujte se in bodite sveti, ker sem jaz svet! Ne onečiščujte se!«6
Starešina D. Todd Christofferson je učil: »Nebeški oče je Bog visokih pričakovanj. /.../ Namerava nas napraviti svete, da bi lahko prenesli celestialno slavo (NaZ 88:22) in prebivali v njegovi navzočnosti (Moses 6:57).«7 Knjiga Lectures on Faith pojasni: »Nobeno bitje se ne more radostiti njegove slave, ne da bi posedovalo njegove popolnosti in svetosti.«8 Oče v nebesih nas pozna. Nadvse nas ima rad. Priskrbel nam je vse, kar je potrebno, da lahko postanemo sveti, kot je svet on.
Smo hčere nebeškega Očeta in vsaka od nas ima božansko dediščino svetosti. Nebeški Oče je razglasil, da je on Bog, da mu je ime Človek Svetosti.9 V predzemeljskem svetu smo imele Očeta rade in ga častile. Želele smo biti kakor on. Iz popolne starševske ljubezni nam je svojega ljubljenega Sina, Jezusa Kristusa, dal za Odrešenika in Odkupitelja. On je Sin Človeka Svetosti.10 Ime mu je Sveti,11 »Izraelov Sveti«12.
Naše upanje v svetost je osredotočeno v Kristusa, v njegovo milost in njegovo milostljivost. Z vero v Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritvijo lahko postanemo čiste, brez madeža, ko se odrečemo vsej nesvetosti13 in se iskreno pokesamo. Krstimo se z vodo za odpuščanje grehov. Naše duše so posvečene, ko odprtega srca prejmemo Svetega Duha. Vsak teden se udeležimo zakramentne uredbe. V duhu kesanja, z iskrenimi željami po pravičnosti, se zavežemo, da smo voljne prevzeti Kristusovo ime, se ga spominjati in spolnjevati njegove zapovedi, da bomo lahko vselej imele njegovega Duha. Sčasoma, ko se nenehno trudimo postati eno z Očetom, Sinom in Svetim Duhom, postanemo deležne njihove božanske narave.14
Svetost je izpolnjevanje zavez
Zavedamo se množice preizkušenj, skušnjav in stisk, ki nas lahko odtegnejo od vsega, kar je pred Bogom krepostno in hvalevredno. Toda naše zemeljske izkušnje nam nudijo priložnost, da se odločimo za svetost. Najpogosteje so naša žrtvovanja, da bi spolnjevali zaveze, tista, ki nas posvečujejo in napravijo svete.
Svetost sem videla na obrazu Evangeline, trinajstletne deklice iz Gane. Eden od načinov, kako spolnjuje zaveze, je, da poveliča svoj poklic predsednice razreda Čebelic. Ponižno je pojasnila, da gre na dom svojih prijateljic, manj dejavnih mladenk, da bi njihove starše prosila, naj jim pustijo v cerkev. Starši ji povedo, da je to težko, ker morajo otroci ob nedeljah opraviti hišna opravila. Evangeline torej gre in pomaga pri opravilih in zaradi njenih prizadevanj je prijateljicam pogosto dovoljeno iti v cerkev.
Če bomo še naprej spolnjevale s tem povezane zaveze, nas bodo svete duhovniške uredbe spremenile, nas posvetile in nas pripravile, da bomo vstopile v Gospodovo navzočnost.15 Zato nosimo bremena druga druge; druga drugo krepimo. Odpuščanje grehov prejmemo, ko duhovno in posvetno pomagamo revnim, lačnim, golim in bolnim.16 Neomadeževane pred svetom ostajamo takrat, ko ohranjamo sobotni dan in na Gospodov sveti dan vredne vzamemo zakrament.17
Blagoslavljamo družine in dom napravimo za svet kraj. Brzdamo svoje strasti, da nas lahko navdaja čista in trajna ljubezen.18 Prijazno in sočutno pomagamo drugim in smo Božje priče. Postajamo sionsko ljudstvo, enega srca in enih misli, čisto ljudstvo, ki sobiva složno in pravično.19 »Kajti Sion mora postati lepši in svetejši.«20
Sestre, pridite v tempelj. Če naj bomo sveto ljudstvo, pripravljene, da sprejmemo Odrešenika ob njegovem prihodu, moramo vstati in si nadeti svoja lepa oblačila.21 Z močjo in častjo zapuščamo poti sveta in spolnjujemo zaveze, da bi bile lahko oblečene »v čistost, da, in sicer v ogrinjalo pravičnosti«.22
Svetost je, da si za vodnika vzamemo Svetega Duha
Svetost je dar Duha. Ta dar sprejmemo, ko se odločimo, da bomo delale tisto, kar nam bo v življenju dalo več posvečujoče moči.
Ko je Marta sprejela Jezusa Kristusa v svoj dom, je začutila močno željo, da bi Gospodu stregla po svojih najboljših zmožnostih. Njena sestra Marija se je odločila, da sede »h Gospodovim nogam« in posluša njegovo besedo. Ko se je Marta čutila preobremenjeno, ker ni imela nobene pomoči, je potožila: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči?«
Všeč so mi te besede najbolj blage graje, ki si jo lahko zamislim. Odrešenik jo je s popolno ljubeznijo in neskončnim sočutjem posvaril:
»Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari,
a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«23
Sestre, če želimo biti svete, se moramo naučiti sesti k nogam Izraelovega Svetega in čas nameniti svetosti. Ali odložimo telefon, neskončni seznam opravil in posvetne skrbi? Molitev, preučevanje in poslušanje Božje besede v naše duše privabijo njegovo očiščujočo in zdravilno ljubezen. Vzemimo si čas, do bomo svete, da nas bo lahko navdal njegov sveti, posvečujoči Duh. S Svetim Duhom kot vodnikom bomo Odrešenika pripravljene sprejeti v lepoti svetosti.24
Svetost je postati sveti zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa
Glede na navdihujoče besede kralja Benjamina so tisti, ki zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa postanejo sveti, tisti, ki so podložni, krotki, ponižni, potrpežljivi in polni ljubezni, kakršen je Odrešenik.25 Prerokoval je, da bo Jezus Kristus, »Gospod Vsemogočni, ki vlada, ki je bil in je od vse večnosti do vse večnosti, prišel iz nebes med človeške otroke in bival v tabernaklju iz ila«. Prišel je, da bi blagoslovil bolne, hrome, gluhe in slepe in da tiste, ki so umrli, obudi v življenje. In vendar je trpel, »več kot lahko prenese človek, ne da bi umrl«26. In čeprav je edini, po katerem pride odrešitev, je bil zasmehovan, bičan in križan. Toda Božji Sin je vstal iz groba, da bi vsi mi lahko premagali smrt. On je tisti, ki bo stal, da bo svetu pravično sodil. On je tisti, ki nas bo vse odkupil. On je Izraelov Sveti. Jezus Kristus je lepota svetosti.
Ko je ljudstvo kralja Benjamina zaslišalo njegove besede, so padli na tla, tako velika je bila njihova ponižnost in spoštljivost do milostljivosti in slave našega Boga. Zavedali so se svojega mesenega stanja. Ali vidimo, da smo docela odvisne od milostljivosti in milosti Kristusa, našega Gospoda? Ali se zavedamo, da vsak dober dar, posveten in duhoven, prejmemo preko Kristusa? Ali pomnimo, da so glede na Očetov večni načrt mir v tem življenju in slave večnosti naše le v in zaradi njegovega svetega Sina?
Da bi se pridružile ljudstvu kralja Benjamina, ko so v en glas zaklicali: »O imej milost in se sklicuj na Kristusovo odkupno kri, da bomo prejeli odpuščanje grehov in da bo naše srce očiščeno; kajti verjamemo v Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki je ustvaril nebesa in Zemljo in vse.«27
Pričujem, da bo, če bomo prišle k Izraelovemu Svetemu, njegov Duh prišel na nas, da nas bo lahko navdajala radost in da bomo prejele odpuščanje grehov ter mir vesti.
Nebeški Oče je vsaki od nas dal zmožnost, da postanemo svete. Da bi se po svojih najboljših močeh trudile spolnjevati zaveze in za vodnika vzele Svetega Duha. Z vero v Jezusa Kristusa zaradi njegove odkupne daritve postanemo svete, da bomo lahko prejele nesmrtnost in večno življenje ter Bogu, našemu Očetu, dale slavo, ki gre njegovemu imenu. Naj bodo naša življenja vselej sveto žrtvovanje, da bomo pred Gospodom lahko stale v lepoti svetosti. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.