Sporočilo Prvega predsedstva — januar 2010
Vztrajajte še malo
Ena trajnih lekcij kirtlandskega obdobja je, da moramo za dušo nenehno skrbeti. Če hočemo prestati težave, s katerimi se moramo vsi soočiti, moramo biti Gospodu blizu vsak dan.
Lansko poletje sva z ženo najina vnuka dvojčka odpeljala v Kirtland v Ohio. To, da sva pred njunim odhodom na misijon lahko preživela čas z njima, je bila za naju posebna priložnost.
Ko smo bili tam, smo bolje spoznali okoliščine preroka Josepha Smitha in svetih, ki so živeli v Kirtlandu. To obdobje cerkvene zgodovine je znano kot čas hudih preizkušenj, a tudi največjih blagoslovov.
V Kirtlandu je Gospod poskrbel za nekaj najizjemnejših nebeških videnj in duhovnih darov, ki jih je svet kdaj doživel. V Kirtlandu in okoliških področjih je bilo prejetih petinšestdeset razdelkov Nauka in zavez – razodetij, ki so prinesla novo luč in spoznanje o témah, kot so drugi prihod, skrb za ljudi v stiski, načrt odrešitve, duhovniško polnomočje, beseda modrosti, desetina, tempelj in zakon posvetitve.1
To je bilo obdobje neprimerljive duhovne rasti. Božji Duh je zares gorel kakor ogenj. Tistikrat so se prikazali Mojzes, Elija in številna druga nebeška bitja, vključno z nebeškim Očetom in njegovim Sinom, Odrešenikom sveta, Jezusom Kristusom.2
Eno številnih razodetij, ki jih je Joseph prejel v Kirtlandu, je bilo razodetje, ki ga je imenoval oljčna vejica, odtrgana z rajskega drevesa, in Gospodovo sporočilo miru (gl. uvod v NaZ 88). To izjemno razodetje nas čudovito vabi, naj se Bogu približamo in on se bo približal nam, naj ga marljivo iščemo in ga bomo našli (gl. NaZ 88:63). Ko so se sveti v Kirtlandu Gospodu približali, se je tudi on resnično približal njim in na zveste izlil nebeške blagoslove.
Duhovni blagoslovi
Morda je do viška teh duhovnih videnj prišlo 27. marca 1836 med posvetitvijo Templja Kirtland. Med prisotnimi je bil osemindvajsetletni William Draper, ki je ta dan opisal kot »binkoštni dan«. Zapisal je: »Prišlo je do takšnega razodetja Gospodovega Duha, da tega v celoti ne morem zapisati niti izraziti. Vendar povem, da se je Duh razodel in prišel kakor mogočno šumenje vetra in navdal hišo, da so številni, ki so bili prisotni, govorili v jezikih in imeli videnja ter videli angele in prerokovali ter se skupaj radostili, tako kot tega ta rod še ni doživel.«3
Ta duhovna videnja se niso zgodila le znotraj templja, kajti »ljudje v soseski so, [ko so zaslišali nenavadni zvok, ki je prihajal od znotraj, in videli svetlo luč, ki je kakor ognjeni steber obstal nad templjem], pritekli ter se čudili temu, kar se je dogajalo.«4
Lorenzo Snow (1814 – 1901), kasnejši predsednik Cerkve, je v tem blagoslovljenem obdobju živel v Kirtlandu. Dejal je: »Mislili bi si, da svetih po teh čudovitih videnjih ne more premagati nobena skušnjava.«5
Seveda pa nam zaradi velikih duhovnih izkušenj z nasprotovanjem in preizkušnjami ni prizaneseno. Le nekaj mesecev po posvetitvi templja je Združene države zajela vsesplošna gospodarska kriza in v Kirtlandu so jo močno občutili. Banke so propadle in številni so zapadli v težke finančne težave. Da bi bile zadeve še slabše, so številni sveti, ki so se priseljevali v Kirtland, imeli le malo materialnih dobrin in niso vedeli, kaj bodo naredili, ko bodo prispeli oziroma kako bodo preživeli.
Kmalu je nastopilo preganjanje in drhal se je dvignila zoper svete. Člani Cerkve – celo nekaj tistih, ki so bili preroku najbližji, med katerimi jih je bilo veliko na posvetitvi templja – so odpadli in Josepha obsodili za lažnega preroka.
Ko sem se z ženo in vnukoma sprehajal v bližini Templja Kirtland, sem premišljeval, kako tragično je, da nekateri niso ostali zvesti, celo po tem ko so bili priča duhovnim videnjem. Kako žalostno je, da niso prenesli zasmehovanja in kritik nevernikov. Kako žalostno je, da se, ko so se soočili s finančnimi preizkušnjami oziroma drugimi težavami, niso ozrli vase in našli moč, da bi ostali zvesti. Kako žalostno je, da so nekako izgubili vpogled na čudežno duhovno žetev ob posvetitvi templja.
Lekcije
Kaj se lahko naučimo iz tega čudovitega obdobja v zgodovini Cerkve?
Ena velikih, trajnih lekcij iz kirtlandskega obdobja je, da moramo za dušo nenehno skrbeti. Predsednik Harold B. Lee (1899 – 1973) je učil: »Pričevanje ni nekaj, kar danes imate in ostane za vedno. Pričevanje se bo bodisi čedalje bolj krepilo do jasne gotovosti ali pa ga bomo izgubili, odvisno od tega, kaj bomo glede tega naredili. Pravim, da nas pričevanje, ki ga dan za dnem pridobivamo, reši pred nasprotnikovimi pastmi.«6 Če hočemo prestati težave, s katerimi se moramo vsi soočiti, moramo biti Gospodu blizu vsak dan.
Današnji svet je nekako podoben Kirtlandu leta 1830. Tudi mi živimo v času finančne stiske. Nekateri preganjajo in kritizirajo Cerkev ter njene člane. Težave posameznikov in skupnosti se včasih zdijo ogromne.
Tedaj se moramo bolj kot kdaj prej približati Gospodu. Takrat bomo spoznali, kaj pomeni, da se Gospod približa nam. Če ga bomo iskali marljiveje, ga bomo zagotovo našli. Jasno bomo videli, da Gospod svoje Cerkve oziroma svojih zvestih svetih ne zapusti. Oči se nam bodo odprle in videli ga bomo, ko bo odprl zapornice nebes in nas obdal z več njegove svetlobe. Celo v najtemnejši noči bomo našli duhovno moč, da bomo vztrajali.
Čeprav je nekaj svetih v Kirtlandu izgubilo vpogled v duhovne izkušnje, ki so jih imeli, jih večina ni. Večina, vključno z Williamom Draprom, se je oprijela duhovnega spoznanja, ki jim ga je dal Bog, in so preroku vztrajno sledili. Sčasoma so doživljali grenkejše preizkušnje, a tudi prijetnejšo duhovno rast, dokler niso bili tisti, ki so vztrajali do konca, »sprejeti v […] stanje sreče brez konca« (Moz 2:41).
Vztrajajte!
Če boste kdaj pred skušnjavo, da bi obupali ali izgubili vero, se spomnite tistih zvestih svetih v Kirtlandu, ki so ostali zvesti. Vztrajajte še malo. Saj zmorete! Ste del posebnega rodu. Bili ste pripravljeni in pridržani, da živite v tem posebnem času obstoja našega čudovitega planeta Zemlje. Ste celestialnega rodu in imate torej vse potrebne talente, da vaše življenje postane večna zgodba o uspehu.
Gospod vas je blagoslovil s pričevanjem o resnici. Čutili ste njegov vpliv in bili priča njegovi moči. In če ga boste vztrajno iskali, vam bo še naprej dajal duhovne izkušnje. S temi in drugimi duhovnimi darovi svojega življenja ne boste zgolj spremenili na bolje, ampak boste s svojo dobroto blagoslovili tudi dom, oddelke ali veje, skupnosti, mesta, države in narode.
To bo morda včasih težko, toda vztrajajte še malo, kajti »oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« in ga čakajo (1 Kor 2:9; gl. tudi NaZ 76:10; 133:45).
Pričujem o resnici obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa in resnici te, njegove Cerkve. Z vsem srcem in dušo pričujem, da Bog živi, da je Jezus Kristus njegov Sin in da vodi to veliko Cerkev. Na Zemlji imamo spet preroka, in sicer predsednika Thomasa S. Monsona.
Da bi se vedno spominjali lekcije Kirtlanda in vztrajali še malo – celo ko se stvari zdijo žalostne. Vedite in pomnite naslednje: Gospod vas ima rad. Ni vas pozabil. In vedno bo podpiral tiste, ki bodo verno vztrajali do konca (gl. NaZ 20:25).
© 2009 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v ZDA. V angleščini odobreno: 6/09. Prevod odobren: 6/09. Prevod sporočila First Presidency Message, January 2010. Slovenian 09361 177