2012
Obiskujoče poučevanje - ljubeča skrb in pomoč
januar 2012


Sporočilo obiskujočega poučevanja – januar 2012

Obiskujoče poučevanje – ljubeča skrb in pomoč

Gradivo preučite in se o njem pogovorite glede na potrebe sester, ki jih obiskujete. Uporabite tista vprašanja, s katerimi boste sestre okrepili in zaradi katerih bo Društvo za pomoč postalo dejavni del vašega življenja.

vera, družina, pomoč

»Dobrotljivost [pomeni] veliko več kot občutek dobrohotnosti,« je učil predsednik Henry B. Eyring, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu. »Dobrotljivost se rodi iz vere v Gospoda Jezusa Kristusa in je posledica njegove odkupne daritve.«1 Za sestre Društva za pomoč je obiskujoče poučevanje lahko dobrotljivost v dejanju, pomemben način za udejanjanje vere v Odrešenika.

Z obiskujočim poučevanjem ljubeče skrbimo za vsako sestro, tako da z njo stopimo v stik, ji posredujemo evangelijsko sporočilo in si prizadevamo ugotoviti, kaj potrebuje ona in njena družina. »Obiskujoče poučevanje postane Gospodovo delo, če se bolj osredotočimo na ljudi kot na odstotke,« pojasnjuje Julie B. Beck, generalna predsednica Društva za pomoč. Dejansko pa se obiskujoče poučevanje nikoli ne konča. To je bolj način življenja kot naloga. Če zvesto služimo kot obiskujoče učiteljice, je to dokaz, da smo Božje učenke.«2

Ko ljubeče in v duhu molitve stalno izkazujemo skrb, se učimo, kako najbolje delovati in poskrbeti za potrebe vsake sestre in njene družine. Pomoč ima lahko več oblik – nekatere so velike, druge ne tako zelo. »Pogosto so majhna dejanja služenja vse, kar je potrebno, da se drugega dvigne in blagoslovi: vprašanje v zvezi z družino, preproste spodbudne besede, iskrena pohvala, preprosto zahvalno sporočilo, kratek telefonski klic,« je učil predsednik Thomas S. Monson. »Če smo pozorni in vidimo in če se odzovemo na navdih, ki ga dobimo, lahko napravimo veliko dobrega. […] Nešteta so dejanja služenja, ki jih opravlja obsežna vojska obiskujočih učiteljic Društva za pomoč.«3

Iz svetih spisov

Jn 13:15, 34–35; 21:15; Moz 2:17; NaZ 81:5; Moses 1:39

Iz naše zgodovine

Leta 1843 so člane Cerkve v Nauvooju v Illinoisu razdelili v štiri oddelke. Julija istega leta so voditeljice Društva za pomoč vsakemu oddelku dodelile obiskujoči odbor štirih sester. Med zadolžitve obiskujočega odbora sta sodila ocena potreb in pobiranje darovanj. Društvo za pomoč je s temi darovanji pomagalo ljudem v stiski.4

Čeprav obiskujoče učiteljice nič več ne pobirajo darovanj, ohranjajo odgovornost, da ocenijo potrebe – duhovne in posvetne – in si za te potrebe prizadevajo poskrbeti. Eliza R. Snov (1804 – 1887), druga generalna predsednica Društva za pomoč, je pojasnila: »Učiteljica […] bi morala imeti vsaj toliko Gospodovega Duha, da ve, ko stopi v hišo, kakšnega duha tam začuti. […] Prosite Boga in Svetega Duha, da boste [tega Duha] prejele, da boste lahko začutile duha, ki prevladuje v hiši […], in da boste začutile, da morate spregovoriti besede miru in tolažbe, in če boste ugotovile, da neka sestra občuti hlad, si jo prižmite na srce kakor otroka na prsi in [jo] ogrejte.«5

Opombe

  1. Henry B. Eyring, The Enduring Legacy of Relief Society, Liahona, nov. 2009, str. 121.

  2. Julie B. Beck, Relief Society: A Sacred Work, Liahona, nov. 2009, str. 114.

  3. Thomas S. Monson, Three Goals to Guide You, Liahona, nov. 2007, str. 120–121.

  4. See Daughters in My Kingdom: The History and Work of Relief Society, 2011, str. 105.

  5. Eliza R. Snow, v Daughters in My Kingdom, str. 108.