2012
Posebne potrebe in služenje
september 2012

Sporočilo obiskujočega poučevanja – september 2012

Posebne potrebe in služenje

Gradivo preučite in se o njem ustrezno pogovorite s sestrami, ki jih obiskujete. Uporabite tista vprašanja, s katerimi boste sestre okrepili in zaradi katerih bo Društvo za pomoč postalo dejavni del vašega življenja.

Pečat Društva za pomoč

vera, družina, pomoč

»Potrebe drugih so vedno navzoče,« je dejal predsednik Thomas S. Monson, »in vsak lahko naredi nekaj, s čimer nekomu pomaga. […] Naše življenje ima le malo smisla, če ga ne izgubimo v služenju drugim.«1

Kot obiskujoče učiteljice iskreno lahko spoznamo in vzljubimo vsako sestro, ki jo obiskujemo. Tistim, ki jih obiskujemo, bomo služile spontano zaradi ljubezni do njih (gl. Jn 13:34–35).

Kako lahko spoznamo duhovne in posvetne potrebe svojih sester, zato da jim lahko služimo, ko je potrebno? Kot obiskujoče učiteljice smo upravičene do tega, da prejmemo navdih, če molimo o tistih, ki jih obiskujemo.

Zelo pomembno je tudi, da smo s svojimi sestrami redno v stiku. Obiski, telefonski klici, spodbudno sporočilo, e-pismo, če sedimo ob njej, iskrena pohvala, če pridemo do nje v cerkvi, ji pomagamo v trenutkih bolezni in stiske in druga dejanja pomoči, vse to nam bo pomagalo, da bomo pazile nanjo in druga drugo krepile.2

Obiskujoče učiteljice se prosi, da poročajo o blaginji, vsakršnih posebnih potrebah sester in kako jim služijo. Takšna poročila in naše služenje sestram nam pomagajo nazorno pokazati, da smo učenke.3

Iz svetih spisov

Jn 10:14–16; 3 Ne 17:7, 9; Mor 6:3–4

Iz naše zgodovine

Medsebojno služenje je bilo vedno v samem bistvu obiskujočega poučevanja. S stalnim služenjem prinašamo prijaznost in prijateljstvo, ki presegata mesečne obiske. Tisto, kar šteje, je naša skrb.

»Moja želja je, da bi sestre rotila, naj prenehajo skrbeti glede telefonskega klica ali četrtletnega oziroma mesečnega obiska,« je rekla Mary Ellen Smoot, trinajsta generalna predsednica Društva za pomoč. Prosila nas je, naj »se raje osredotočimo na to, da skrbimo za blage duše«4.

Predsednik Spencer W. Kimball (1895 – 1985) je učil: »Bistvenega pomena je, da v kraljestvu drug drugemu služimo.« Vendar se je zavedal, da ni potrebno, da bi bilo vse služenje junaško. »Tako pogosto je naše služenje preprosta spodbuda ali ponujena […] pomoč pri vsakdanjih opravilih,« je dejal, »toda kako veličastne posledice lahko izhajajo […] iz teh majhnih, vendar namernih dejanj!«5

© 2012 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v ZDA. V angleščini odobreno: 6/11. Prevod odobren: 6/11. Prevod sporočila Visiting Teaching Message, September 2012. Slovenian 10369 177

Opombe

  1. Thomas S. Monson, Kaj sem danes za koga naredil?, Liahona, nov. 2009, str. 85.

  2. Gl. Handbook 2: Administering the Church, 2010, 9.5.1.

  3. Gl. Handbook 2, 9.5.4.

  4. Mary Ellen Smoot, Daughters in My Kingdom: The History and Work of Relief Society, 2011, str. 117.

  5. Teachings of Presidents of the Church: Spencer W. Kimball, 2006, str. 82.