Sporočilo Prvega predsedstva - avgust 2013
Prepoznajte jih, spominjajte in se zanje zahvaljujte
Bog nas prosi, naj se mu zahvaljujemo za vsak blagoslov, ki ga prejmemo od njega. Naše zahvalne molitve zlahka postanejo samodejne in v njih pogosto ponavljamo iste besede, vendar brez namena, da bi svojo zahvalo Bogu podarili iz srca. Zahvaljevali naj bi se v Duhu (gl. NaZ 46:32), zato da bi občutili hvaležnost za to, kar nam je Bog dal.
Kako naj se spominjamo vsaj del vsega tega, kar je Bog naredil za nas? Apostol Janez je zapisal, kaj nas je Odrešenik učil o daru, zaradi katerega se spominjamo tega, kar prihaja po daru Svetega Duha: »Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (Jn 14:26)
Sveti Duh nam pomaga, da se spomnimo tega, kar nas je Bog učil. Bog pa nas med drugim uči s svojimi blagoslovi; in če se torej odločimo udejanjati vero, nam bo Sveti Duh pomagal, da se bomo spomnili Božje prijaznosti.
To bi lahko danes preizkusili v molitvi. Lahko bi sledili zapovedi, naj se Bogu, svojemu Gospodu, zahvaljujte za vse (gl. NaZ 59:7).
Predsednik Ezra Taft Benson (1899 – 1994) je menil, da molitev ustvari čas, da to naredimo. Rekel je: »Prerok Joseph je nekoč dejal, da bo eden največjih grehov, ki jih bodo zagrešili sveti iz poslednjih dni, greh nehvaležnosti. Predpostavljam, da večina nas ne misli, da je to velik greh. V molitvah in priprošnjah Gospodu smo močno nagnjeni k temu, da prosimo za dodatne blagoslove. Toda včasih čutim, da moramo več svojih molitev posvetiti izražanju hvaležnosti in zahvaljevanju za že prejete blagoslove. Toliko imamo!«1
Danes bi z darom Svetega Duha lahko doživeli nekaj tako velikega. Molitev bi lahko začeli z zahvaljevanjem. Lahko bi začeli naštevati svoje blagoslove in se nato za trenutek ustavili. Če boste udejanjali vero, boste z darom Svetega Duha spoznali, kako vas v mislih preplavljajo spomini na druge blagoslove. Če boste začeli izražati hvaležnost za vsakega od njih, bo vaša molitev morda nekoliko daljša kot običajno. Začeli se boste spominjati, pa tudi hvaležni boste postali.
Isto bi lahko poskusili tudi pri pisanju dnevnika. Sveti Duh ljudem pri tem pomaga že od začetka časa. Spomnili se boste, da v Mojzesovi knjigi piše, da se je vodila spominska knjiga, v katero se je zapisovalo v Adamovem jeziku, kajti dano je bilo tolikim, kolikor jih je klicalo k Bogu, da so pisali po duhu navdiha (gl. Moses 6:5).
Predsednik Spencer W. Kimball (1895 – 1985) je ta postopek navdihnjenega pisanja opisal takole: »Tisti, ki pišejo spominsko knjigo, se navadno v vsakdanjem življenju bolj spominjajo Gospoda. Dnevniki so način preštevanja blagoslovov in tega, da inventar teh blagoslovov zapustimo svojim naslednikom.«2
Ko boste začeli pisati, bi se lahko vprašali: »Kako je Bog danes blagoslovil mene in tiste, ki jih imam rad?« Če boste to delali dovolj pogosto in z vero, boste ugotovili, da se blagoslovov spomnite. In včasih se boste spomnili darov, ki jih čez dan niste opazili, vendar boste potem vedeli, da se je z njimi Bog dotaknil vašega življenja.
Molim, da bi si še naprej prizadevali v veri prepoznati, se spominjati in se zahvaljevati za to, kar sta nebeški Oče in Odrešenik naredila in delata, da bi nam odprla pot domov.
© 2013 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v ZDA. V angleščini odobreno: 6/12. Prevod odobren: 6/12. Prevod sporočila First Presidency Message, August 2013. Slovenian 10668 177
Nauk tega sporočila
V tem sporočilu nas predsednik Eyring spodbuja, naj se v molitvah spominjamo prijaznosti nebeškega Očeta. S tistimi, ki jih poučujete, se pogovarjajte o tem, kako nam hvaležna molitev v življenju pomaga prepoznati Božjo roko. Premislite, da bi s tistimi, ki jih učite, pokleknili k molitvi in tistemu, ki bo molitev izrekel, predlagajte, naj se samo zahvaljuje.
Pomembnost hvaležnosti lahko preučujete z branjem verzov, ki jih je omenil predsednik Eyring, kakor tudi z branjem naslednjih verzov: Ps 100; Moz 2:19–22; Al 26:8; 34:38; NaZ 59:21; 78:19; 136:28.