Sporočilo Prvega predsedstva - januar 2014
Najboljši čas za sajenje drevesa
V starem Rimu je bil Janus bog začetkov. Pogosto so ga prikazovali z dvema obrazoma – z enim se je oziral v preteklost, z drugim se je zaziral v prihodnost. V nekaterih jezikih so po njem poimenovali mesec januar, ker je začetek leta pomenil čas tako za premišljevanje kakor za načrtovanje.
Več tisoč let kasneje veliko kultur po vsem svetu nadaljuje s tradicijo, da za novo leto sprejmejo določene odločitve. Seveda pa je sprejemati odločitve lahko – njihovo udejanjanje pa je povsem nekaj drugega.
Neki človek, ki je napravil dolg seznam novoletnih odločitev, je bil zelo zadovoljen s svojim napredkom. Sam pri sebi je premišljeval: »Doslej sem ohranjal telesno težo, nisem vzrojil, trošil sem v okviru svojih zmožnosti in niti enkrat se nisem pritoževal čez sosedovega psa. Toda danes je 2. januar in pravkar je zvonila budilka in čas je, da vstanem iz postelje. Potreben bo čudež, če bom hotel, da bo tako tudi naprej.«
Ponovni začetek
Nov začetek prinaša nekakšno neverjetno upanje. Verjetno je kdaj pa kdaj vsak od nas želel začeti čisto od začetka.
Všeč mi je, ko dobim nov računalnik s čistim trdim diskom. Nekaj časa deluje popolno. Toda ko dnevi in tedni minevajo in je naloženih vse več programov (nekateri namerno, drugi nenamerno), računalnik sčasoma postane počasnejši in to, kar je včasih naredil hitro in učinkovito, sedaj dela leno. Včasih pa sploh ne dela. Celo njegov zagon lahko postane pravo opravilo, ker je trdi disk zatrpan z raznim neredom in elektronskimi razbitinami. Včasih pomaga samo to, da se računalnik ponovno formatira in začne od začetka.
Podobno tudi človeška bitja lahko postanejo zatrpana s strahovi, dvomi in bremenilno krivdo. Napake, ki smo jih naredili (namerno ali nenamerno), nas lahko bremenijo, prav dokler se nam ne zdi, da je to, kar bi morali delati, težko.
V primeru greha obstaja čudovit postopek za ponovno formatiranje, ki se imenuje kesanje, ki nam omogoča, da svoj notranji trdi disk očistimo nereda, ki nam bremeni srce. Evangelij nam preko čudežne in sočutne odkupne daritve Jezusa Kristusa pokaže način, kako svojo dušo očistiti madeža greha in ponovno postati nov, čist in nedolžen kot otrok.
Včasih pa nas upočasnijo in zadržujejo druge stvari, ki povzročajo neproduktivne misli in dejanja, zaradi katerih težko začnemo.
Iz nas izvabijo najboljše
Določanje ciljev je vredno prizadevanje. Vemo, da ima nebeški Oče cilje, ker nam je povedal, da je njegovo delo in slava, da bi človek prejel nesmrtnost in večno življenje (gl. Moses 1:39).
Naši lastni cilji iz nas lahko izvabijo najboljše. Ena od stvari, ki iztirja naša prizadevanja in uresničevanje odločitev, pa je odlašanje. Včasih zavlačujemo s tem, da bi začeli, ker čakamo na pravi trenutek – na prvi dan v novem letu, začetek poletja, ko bomo poklicani za škofa ali predsednico Društva za pomoč, ko bodo otroci šli v šolo, ko se bomo upokojili.
Ne potrebujete povabila, preden se začnete premikati v smeri pravičnih ciljev. Ni vam treba čakati na dovoljenje, da boste postali človek, kakršni ste bili zasnovani postati. Ni vam treba čakati, da vas prosijo, da bi služili v Cerkvi.
Včasih zapravljamo leta življenja, ker čakamo, da bomo izbrani (gl. NaZ 121:34–36). To pa je lažna predpostavka. Izbrani ste že!
V življenju včasih ponoči nisem mogel spati, ker sem se bojeval z zadevami, skrbmi ali lastnimi bridkostmi. Toda ne glede na to, kako temna je noč, me vedno bodri naslednja misel: zjutraj bo vzšlo sonce.
Vsak nov dan prinese novo zoro – ne le za zemljo, temveč tudi za nas. In vsak nov dan prinese nov začetek – možnost, da začnemo od začetka.
Kaj pa če nam spodleti?
Včasih nas zadržuje strah. Morda se bojimo, da ne bomo uspešni, da bomo uspešni, da nam bo morda nerodno, da nas bo uspeh morda spremenil ali da bo morda spremenil ljudi, ki jih imamo radi.
In zato čakamo. Ali obupamo.
Ko si zadajamo cilje, si moramo zapomniti še nekaj: skoraj zagotovo nam bo spodletelo – vsaj kratkoročno. Toda namesto da bi izgubili pogum, lahko prejmemo moč, kajti če to razumemo, se izognemo pritisku, da moramo biti že zdaj popolni. Zato od samega začetka vemo, da nam bo prej ko slej spodletelo. Če to vemo takoj, se izognemo marsikateremu presenečenju in malodušju zaradi neuspeha.
Če k ciljem pristopimo tako, ni treba, da nas neuspehi omejujejo. Pomnite, četudi svojega končnega, želenega cilja ne dosežemo takoj, bomo napredovali na poti, ki vodi do njega.
In to šteje – to veliko pomeni.
Četudi ciljne črte morda ne bomo dosegli, bomo že zaradi tega, ker bomo pot nadaljevali, postali boljši, kot smo bili prej.
Najboljši čas za začetek je sedaj
Star pregovor pravi: »Najboljši čas za sajenje drevesa je bil pred dvajsetimi leti. Drugič pa je najboljši čas sedaj.«
Glede besede sedaj je nekaj čudovitega in upanje prinašajočega. Nekakšno moč prinaša prav dejstvo, da če se sedaj odločimo, gremo lahko naprej prav ta trenutek.
Sedaj je najboljši čas, da postanemo takšni, kakršni bi naposled radi bili – ne le čez dvajset let od sedaj, temveč vso večnost.
© 2014 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane Natisnjeno v ZDA. V angleščini odobreno: 6/13. Prevod odobren: 6/13. Prevod dokumenta First Presidency Message, January 2014. Slovenian 10861 177
Nauk sporočila
Predsednik Uchtdorf je pojasnil, da lahko, tudi če cilja ne dosežemo, »prejmemo moč. […] Četudi cilje črte morda ne bomo dosegli, bomo že zaradi tega, ker bomo pot nadaljevali, postali boljši, kot smo bili prej.« Družinske člane prosite, naj spregovorijo o svojih izkušnjah, v katerih so se več naučili iz samega poteka kakor iz izida, ko so na primer končali šolo ali prejeli priznanje.