Sporočilo Prvega predsedstva – september 2016

Najprej ljubezen, kaj pa potem?

predsednik Dieter F. Uchtdorf

drugi svetovalec v Prvem predsedstvu

Naš ljubi prerok, predsednik Thomas S. Monson, uči, da je »ljubezen samo bistvo evangelija«¹.

Ljubezen je tako pomembna, da jo je Jezus imenoval »največja in prva zapoved«, in rekel, da na njej temeljijo vsi drugi deli postave in besede prerokov.²

Ljubezen je osrednji motiv vsega, kar delamo v Cerkvi. Vsak program, vsak sestanek, vsako dejanje, pri katerem sodelujemo kot učenci Jezusa Kristusa, bi moralo izhajati iz te lastnosti – kajti brez dobrotljivosti, »čiste Kristusove ljubezni«, nismo nič.³

Potem ko to enkrat razumemo v umu in srcu, potem ko izpovemo ljubezen do Boga in bližnjih - kaj pa potem?

Ali je to, da do drugih čutimo sočutje in ljubezen, dovolj? Ali s tem, ko izpovemo ljubezen do Boga in do bližnjega, izpolnimo svojo dolžnost do Boga?

Prilika o dveh sinovih

Glavni duhovniki in judovski starešine so v templju Jezusa nagovorili zato, da bi ga ujeli v navzkrižju njegovih besed. Odrešenik pa je situacijo obrnil v svoj prid in jim povedal zgodbo.

»Nekdo je imel dva sina,« je začel. Oče je odšel k prvemu sinu in ga prosil, naj gre delat v vinograd. Sin pa ni hotel. Kasneje se je »pokesal in šel«.

Oče je nato odšel k drugemu sinu in ga prosil, naj gre delat v vinograd. Drugi sin mu je zatrdil, da bo šel, vendar nikoli ni šel.

Odrešenik se je nato obrnil k duhovnikom in starešinam ter vprašal: »Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?«

Morali so priznati, da prvi sin – tisti, ki je rekel, da ne bo šel, a se je kasneje pokesal in šel delat v vinograd.⁴

Odrešenik je to zgodbo uporabil zato, da je poudaril pomembno načelo – Gospoda resnično ljubijo tisti, ki spolnjujejo zapovedi.

Jezus je morda zato ljudi prosil, naj besedam farizejev in pismoukov prisluhnejo in sledijo, ne pa tudi njihovemu vzoru.⁵ Ti verski voditelji po svojih besedah niso živeli. Radi so govorili o veri, vendar so na žalost zgrešili njeno bistvo.

Dejanja in Odrešenik

Odrešenik je v eni od zadnjih lekcij apostolom govoril o poslednji sodbi. Hudobni in pravični bodo ločeni. Dobri bodo nasledili večno življenje; hudobni bodo izročeni večni kazni.

Kakšna bo razlika med tema skupinama?

Tisti, ki bodo svojo ljubezen izkazali z dejanji, bodo rešeni. Tisti, ki je ne bodo, bodo prekleti.⁶ Resnično spreobrnitev k evangeliju Jezusa Kristusa ter k njegovim vrednotam in načelom bodo potrdila naša dejanja v naših vsakdanjih življenjih.

Zgolj z izpovedovanjem ljubezni do Boga in bližnjih navsezadnje ne bomo izpolnjevali pogojev za povzdignjenje. Kajti Jezus je rekel: »Ne bo vsak, ki mi pravi: Gospod, Gospod, vstopil v nebeško kraljestvo; ampak ta, ki izvršuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.«⁷

Kaj sledi ljubezni?

Odgovor na vprašanje »Najprej ljubezen, kaj pa potem?« je lahko preprost in neposreden. Če resnično ljubimo Odrešenika, se v srcu obrnemo k njemu in nato hodimo po poti učenca. Če ljubimo Boga, si prizadevamo spolnjevati njegove zapovedi.⁸

Če resnično ljubimo bližnje, si prizadevamo pomagati »revnim in pomoči potrebnim, bolnim in trpečim«⁹. Kajti tisti, ki opravljajo ta nesebična dejanja sočutja in služenja¹⁰, so učenci Jezusa Kristusa.

To je tisto, kar sledi ljubezni.

To je bistvo evangelija Jezusa Kristusa.

© 2016 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v ZDA. V angleščini odobreno: 6/16. Prevod odobren: 6/16. Prevod dokumenta First Presidency Message, September 2016. Slovenian. 12869 177

Nauk sporočila

Predsednik Uchtdorf prave učence Jezusa Kristusa opredeli kot tiste, ki v svojih dejanjih izkazujejo ljubezen do njega in do drugih. Uči nas, da se, »če Odrešenika resnično ljubimo, v srcu obrnemo k njemu in nato hodimo po poti učenca«. Premislite, da bi tiste, ki jih učite, vprašali, kako jih je ljubezen spodbudila k temu, da hodijo po poti učenca. Poveste jim lahko tudi svoje izkušnje. Mogoče bi jih lahko prosili, naj molijo za več dobrotljivosti in moči, da bodo delovali iz ljubezni.