Sporočilo Prvega predsedstva – januar 2017
Merjenje v sredino
Nedavno sem opazoval skupino ljudi, ki so se urili v lokostrelski umetnosti. Zgolj z opazovanjem mi je postalo jasno, da sta za to, če hočeš lok in puščico res obvladati, potrebna čas in vaja.
Ne verjamem, da lahko pridobite sloves veščega lokostrelca, če merite v prazno steno, nato pa tarčo narišete okrog puščic. Naučiti se morate umetnosti tega, da tarčo najdete in da zadenete v polno.
Risanje tarč
To, da najprej streljamo in šele nato narišemo tarčo, se lahko zdi nekoliko absurdno, toda včasih prav takšno obnašanje izkazujemo v drugih življenjskih okoliščinah.
Kot člani Cerkve smo nagnjeni k temu, da se navežemo na evangelijske programe, teme in celo nauke, ki se nam zdijo zanimivi, pomembni ali prijetni. Mika nas, da bi okrog njih narisali tarčo, zaradi česar bi verjeli, da merimo v bistvo evangelija.
To naredimo zlahka.
Že stoletja dobivamo čudovit nasvet in navdih Božjih prerokov. Prav tako prejemamo usmeritve in pojasnila v različnih cerkvenih objavah, priročnikih in učbenikih. Zlahka bi lahko izbrali svojo najljubšo evangelijsko temo, okrog nje narisali središče tarče in trdili, da smo našli bistvo evangelija.
Odrešenik pojasni
Ta težava ni značilna le za današnji čas. Nekdaj so verski voditelji porabili veliko časa za katalogiziranje, razvrščanje, debatiranje, katera od na stotine zapovedi je najpomembnejša.
Nekega dne je skupina verskih učenjakov Odrešenika poskušala spraviti v protislovje. Prosili so ga, naj tehtno odgovori o zadevi, glede katere jih je le malo soglašalo.
»Učitelj,« so ga vprašali, »katera je največja zapoved v postavi?«
Vsi vemo, kako je Jezus odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.
To je največja in prva zapoved.
Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«1
Prosim, bodite pozorni na zadnjo poved: »Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
Odrešenik nam ni pokazal le tarče, temveč tudi zadetek v polno.
Zadeti tarčo
Kot člani Cerkve se zavežemo, da bomo prevzeli ime Jezusa Kristusa. Ta zaveza vsebuje razumevanje, da si bomo prizadevali spoznavati Boga, ga imeti radi, poglabljati svojo vero vanj, ga spoštovati, hoditi po njegovi poti in trdno stati kot njegove priče.
Bolj spoznavamo Boga in čutimo njegovo ljubezen do nas, bolj se zavedamo, da je neskončna žrtev Jezusa Kristusa božanski Božji dar. In Božja ljubezen nas navdihuje, da hodimo po poti resničnega kesanja, ki nas bo vodila do čudežnega odpuščanja. Ta postopek nam omogoča, da imamo več ljubezni in sočutja do ljudi okrog sebe. Naučili se bomo gledati preko nalepk. Zoperstavili se bomo skušnjavi, da bi druge obtožili ali sodili po njihovih grehih, šibkostih, napakah, političnih nagnjenjih, verskih prepričanjih, narodnostih ali barvi kože.
Vsakega, ki ga bomo srečali, bomo videli kot otroka nebeškega Očeta – kot svojega brata ali sestro.
Razumevajoče in ljubeče bomo pomagali drugim – celo tistim, ki jih ni tako lahko imeti rad. Žalovali bomo s tistimi, ki žalujejo, in tolažili tiste, ki potrebujejo tolažbo.2
In spoznali bomo, da ni potrebe, da bi se trpinčili glede pravilne evangelijske tarče.
Tarča sta obe veliki zapovedi. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.3 Ko bomo to sprejeli, se bodo vse druge dobre stvari postavile na svoje mesto.
Če so naša prvotna osredotočenost, misli in prizadevanja usmerjena v to, da bi imeli še več ljubezni do vsemogočnega Boga in se v srcu predajali drugim, lahko vemo, da smo našli pravo tarčo in da merimo v polno – da postajamo pravi učenci Jezusa Kristusa.
© 2017 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v ZDA. V angleščini odobreno: 6/16. Prevod odobren: 6/16. Prevod dokumenta First Presidency Message, January 2017. Slovenian. 97921 177