Mladina
Molitev za mir
Avtorica živi v Arizoni v ZDA.
Starši so se pogosto udeležili sestankov po cerkvi, jaz pa sem pazila svoje tri mlajše brate in zanje pripravila kosilo - čeprav so bili pogosto vzkipljivi in jezni. Če so se začeli prepirati, sem majhno težavo navadno hitro rešila. Včasih pa jih je bilo težko pomiriti, potem ko se je prepir že začel, ker sem se razburila.
Neki popoldan so bratje zlasti stežka shajali skupaj. Spoznala sem, da so moja prizadevanja, da bi sklenili mir, stvari le poslabšala, ker sem se ujezila. Zato sem kosilo pripravila samo zase in nehala govoriti. Naposled sem najavila: »Molila bom. Ali smo lahko, prosim, eno minuto tiho?« Ko so se posedli, sem prosila za blagoslov hrane. Preden sem z molitvijo končala, sem dodala: »In prosim, pomagaj nam, da bomo mirovniki.«
Sprva je bilo videti, da niso slišali, in so se spet začeli prepirati. To mi je šlo na živce, a vedela sem, da moram biti ljubeča in mirna, kolikor se le da, ker sem pravkar molila za mir. Po minuti sem čutila velik mir. Jedla sem, ne da bi kaj rekla, fantje pa so se naposled prenehali prepirati. Spoznala sem, da je bil mir, ki sem ga občutila, odgovor na preprosto molitev. Molila sem, da bi bila mirovnica, in nebeški Oče mi je pomagal, da sem ostala mirna, ko sem bila v skušnjavi, da bi zakričala. Vem, da nam resnično lahko da mir.