Pet stvari, ki jih delajo dobri poslušalci

Če boste resnično poslušali, boste vedeli, kako za duhovne in posvetne potrebe drugih poskrbeti tako, kakor bi Odrešenik.

Starešina Jeffrey R. Holland iz zbora dvanajstih apostolov je dejal: »Poslušanje je nemara še pomembnejše od tega, da govorimo. /…/ Če bomo poslušali z ljubeznijo, se nam ne bo treba spraševati, kaj naj rečemo. Dano nam bo – po Duhu.«¹

Poslušanje je veščina, ki se je lahko naučimo. Poslušanje odraža našo ljubezen do drugih, pripomore k trdnim odnosom in privablja Duha, ki nas blagoslovi z darom prepoznavanja, zato da lažje razumemo potrebe drugih.² Sledi pet načinov, kako lahko postanemo boljši poslušalci.

1.Ljudem dajte čas

Veliko ljudi potrebuje čas, da premislijo, preden spregovorijo. Dajte jim čas, da premislijo, tako prej kot potem, ko nekaj rečejo (gl. Jak 1:19). Ker so nehali govoriti, še ne pomeni, da so povedali vse, kar so želeli. Ne bojte se tišine (gl. Job 2:11–3:1 in Al 18:14–16).

2. Bodite pozorni

Mislimo hitreje, kot drugi govorijo. Uprite se skušnjavi, da bi delali zaključke ali vnaprej premišljevali, kaj boste rekli, ko bodo končali (gl. Prg 18:13). Raje poslušajte z namenom, da bi razumeli. Vaš odziv bo boljši, ker bo temeljil na boljšem razumevanju.

3. Pojasnite

Ne bojte se zastaviti vprašanj, ki pojasnijo nekaj, česar niste razumeli (gl. Mr 9:32). Pojasnjevanje zmanjša nesporazume in odraža vaše zanimanje za povedano.

4. Refleksija

S svojimi besedami povejte, kar ste slišali in kako razumete, kaj drugi čutijo. Tako bodo vedeli, ali so bili razumljeni, in bodo imeli priložnost za pojasnilo.

5. Poiščite skupne točke

Morda ne soglašate z vsem povedanim, s tistim, s čimer lahko, pa soglašajte tako, da svojih čustev ne prikažete napačno. Če boste prijetni, boste pomirjali strah in obrambno držo (gl. Mt 5:25).

Predsednik Russell M. Nelson je učil, da bi se morali »naučiti poslušati in poslušati, da bi se drug od drugega učili«.³ Ko boste poslušali zato, da bi se od drugih učili, boste v boljšem položaju, da boste razumeli njihove potrebe in slišali navdih, kako za ljudi okrog sebe skrbeti tako, kakor bi Odrešenik.

Poslušanje je ljubezen

Naslednja zgodba starešine Hollanda ponazarja moč poslušanja:

»Moj prijatelj Troy Russell je s poltovornjakom počasi zapeljal iz garaže. /…/ Začutil je, da je z zadnjo pnevmatiko zapeljal čez oviro. /…/ Ko je stopil iz avtomobila, je našel svojega dragega devetletnega sina Austena, ki je z obrazom navzdol ležal na pločniku. /…/ Austena ni bilo več.

Troy, ki ni mogel spati, ker ni mogel najti miru, je bil neutolažljiv. /…/ Toda sredi njegove agonije je prišel … John Manning. /…/

Iskreno povedano, ne vem, po kakšnem urniku sta John in njegov mlajši družabnik obiskala dom Russellovih. /…/ Vem pa, da je lansko pomlad brat Manning iztegnil roko in Troyja Russella potegnil iz tragedije tistega dovoza, prav kakor če bi sam pobral malega Austena. John je kot /…/ brat v evangeliju, kakršen naj bi bil, preprosto prevzel duhovniško skrb in skrb za Troyja Russella. Začel je rekoč: ‘Troy, Austen želi, da se postaviš na noge – tudi na košarkarskem igrišču – zato bom tukaj vsako jutro ob 5.15. Bodi pripravljen…’

‘Nisem hotel iti,’ mi je Troy povedal kasneje, ‘ker sem prej s seboj vselej vzel Austena. /…/ Toda John je vztrajal, zato sem šel. Od tistega dne sva se pogovarjala – oziroma sem bolj govoril jaz, John pa je poslušal. /…/ Sprva je bilo težko, sčasoma pa sem spoznal, da sem moč našel v [Johnu Manningu], ki me je imel rad in me poslušal, dokler v moje življenje naposled ni spet posijalo sonce.’«⁴