Pravilno ime Cerkve

Predsednik Russell M. Nelson

Jezus Kristus nam je naročil, naj Cerkev imenujemo z njegovim imenom, ker je to njegova Cerkev, napolnjena z njegovo močjo.

Moji ljubi bratje in sestre, na ta prelep nedeljski dan se skupaj veselimo številnih Gospodovih blagoslovov. Zelo smo vam hvaležni za pričevanja o obnovi evangelija Jezusa Kristusa, za vaša žrtvovanja, da ste ostali ali se vrnili na njegovo pot zavez in za predano služenje v njegovi Cerkvi.

Danes se čutim dolžnega, da vam spregovorim o zelo pomembni zadevi. Pred nekaj tedni sem dal izjavo o načinu popravka imena Cerkve.¹ To sem naredil zato, ker mi je Gospod v misli vtisnil pomembnost imena, ki ga je razodel za svojo Cerkev, in sicer Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.²

Po pričakovanjih so bili odzivi na to izjavo in dopolnjeni slogovni vodič³ mešani. Veliko članov je takoj popravilo ime Cerkve na svojih blogih in straneh družbenih medijev. Drugi so se spraševali, zakaj je pri vsem, kar se dogaja po svetu, potrebno poudariti nekaj tako »nepomembnega«. Nekateri pa so rekli, da ni mogoče, zakaj bi torej sploh poskušali? Naj vam pojasnim, zakaj to zadevo jemljemo tako resno. Vendar naj najprej povem, kaj to prizadevanje ni:

Ni sprememba imena.
Ni preoblikovanje celostne podobe.
Ni lepotni popravek.
Ni kaprica.
In ni nepomembno.

Ampak je popravek. Je Gospodova zapoved. Joseph Smith ni poimenoval Cerkve, ki je bila obnovljena preko njega; niti je ni Mormon. Odrešenik sam je rekel, da se bo njegova cerkev v poslednjih dneh imenovala Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.⁴

Celo prej, leta 34 po Kristusu, je vstali Gospod dal podobno navodilo članom svoje Cerkve, ko jih je obiskal v Ameriki. Tistikrat je rekel:

»Cerkev imenujte z mojim imenom. /…/

In kako bi bila moja cerkev, če se ne bi imenovala z mojim imenom? Kajti če bi se imenovala z Mojzesovim imenom, potem bi bila Mojzesova cerkev; oziroma če bi se imenovala z imenom človeka, potem bi bila človekova cerkev; če pa se imenuje z mojim imenom, potem je to moja cerkev.«⁵

Torej ime Cerkve ni stvar dogovora. Ko Odrešenik jasno pove, kako naj se imenuje njegova Cerkev in svojo izjavo celo začne s »Tako se bo imenovala moja Cerkev,« misli resno. In če dopuščamo, da se uporabljajo vzdevki, in te vzdevke sprejmemo ali celo podpiramo, ga žalimo.

Kaj je v imenu oziroma v tem primeru vzdevku? Ko pridemo do vzdevkov Cerkve, kot so »Cerkev SPD«, »mormonska cerkev« ali »Cerkev svetih iz poslednjih dni«, je v teh imenih najpomembnejša odsotnost Odrešenikovega imena. Odstranitev Gospodovega imena iz Gospodove Cerkve je za Satana velikanska zmaga. Ko opustimo Odrešenikovo ime, pritajeno omalovažujemo vse, ker je Jezus Kristus naredil za nas – celo odkupno daritev.

Poglejte to z njegovega vidika: v predzemeljskem življenju je bil Jehova, Bog Stare zaveze. Pod vodstvom svojega Očeta je bil Stvarnik tega in drugih svetov.⁶ Odločil se je, da se bo podvrgel Očetovi volji in za vse Božje otroke naredil nekaj, česar ne bi mogel nihče drug! Ponižal se je, da je kot Očetov Edinorojenec v mesu prišel na zemljo, bil je surovo zasramovan, zasmehovan, popljuvan in bičan. V getsemanskem vrtu je prevzel vsako bolečino, vsak greh in vse muke in trpljenje, ki ste ga kdaj izkusili vi in jaz in vsakdo, ki je živel ali bo. Pod težo tega neznosnega bremena je krvavel iz vsake pore.⁷ Vse to trpljenje se je stopnjevalo, ko so ga kruto križali na kalvarijskem križu.

Preko teh strašnih izkušenj in njegovega kasnejšega vstajenja – njegove neskončne odkupne daritve – je podaril nesmrtnost vsem in pod pogojem kesanja vsakega od nas odkupil od posledic greha.

Po Odrešenikovem vstajenju in smrti njegovih apostolov je svet zapadel v stoletja teme. Potem sta se leta 1820 Bog Oče in njegov Sin Jezus Kristus prikazala preroku Josephu Smithu, da bi se začela obnova Gospodove Cerkve.

Po vsem, kar je prestal – po vsem, kar je naredil za človeštvo – sem z velikim obžalovanjem spoznal, da smo nehote dovolili Gospodovo obnovljeno Cerkev imenovati z drugimi imeni, od katerih je vsako brez svetega imena Jezusa Kristusa!

Vsako nedeljo, ko vredni vzamemo zakrament, na novo sklenemo sveto obljubo z nebeškim Očetom, da smo voljni prevzeti ime njegovega Sina Jezusa Kristusa.⁸ Obljubimo, da mu bomo sledili, se pokesali, spolnjevali njegove zapovedi in se ga vselej spominjali.

Ali ga takrat, ko izpustimo njegovo ime iz imena njegove Cerkve, nenamerno odstranimo kot osrednje žarišče svojega življenja?

To, da prevzamemo Odrešenikovo ime, vključuje oznanjevanje in pričevanje drugim – z besedami in dejanji – da Jezus je Kristus. Ali smo se tako bali, da bi užalili nekoga, ki nas je imenoval »mormoni«, da nismo branili Odrešenika samega, da bi se zanj postavili celo z imenom, s katerim se imenuje njegova Cerkev?

Če hočemo kot ljudstvo in kot posamezniki dostopati do moči odkupne daritve Jezusa Kristusa – da nas očisti in ozdravi, okrepi in poveliča in nazadnje povzdigne – ga moramo jasno priznati za vir te moči. Začnemo lahko tako, da njegovo Cerkev imenujemo z imenom, ki ga je odredil.

Gospodova Cerkev je trenutno večini sveta napačno predstavljena kot »mormonska cerkev«. Toda mi kot člani Gospodove Cerkve vemo, kdo je na čelu: sam Jezus Kristus. Na žalost jih veliko, ki slišijo izraz mormon, lahko pomisli, da častimo Mormona. To ni res! Tega velikega starodavnega ameriškega preroka spoštujemo.⁹ Vendar nismo Mormonovi učenci. Gospodovi učenci smo.

V prvih dneh obnovljene Cerkve so izraze, kot sta mormonska cerkev in mormoni¹⁰, pogosto uporabljali kot zaničljive vzdevke – kot krute, žaljive izraze – da bi izbrisali Božjo roko pri obnovi Cerkve Jezusa Kristusa v teh poslednjih dneh.¹¹

Bratje in sestre, veliko je posvetnih utemeljitev proti temu, da bi ponovno uporabljali pravilno ime Cerkve. Zaradi digitalnega sveta, v katerem živimo, in optimizacije brskalnikov, ki nam skoraj v trenutku vsem pomagajo najti informacije, ki jih potrebujemo – vključno z informacijami o Gospodovi Cerkvi – kritiki pravijo, da je popravljanje v tem trenutku nespametno. Drugi čutijo, da bi morali to, da smo tako vsesplošno znani kot »mormoni« in kot »mormonska cerkev«, kar najbolje izkoristiti.

Če bi bila to razprava o celostni podobi organizacije, ki jo je ustvaril človek, bi ti argumenti morda obveljali. Vendar se v tej ključni zadevi zanašamo na Gospoda, čigar Cerkev je to, in priznavamo, da njegove poti niso in nikoli ne bodo človeške poti. Če bomo potrpežljivi in bomo dobro opravili svojo vlogo, nas bo Gospod vodil skozi to pomembno nalogo. Navsezadnje vemo, da Gospod pomaga tistim, ki si prizadevajo uresničevati njegovo voljo, prav kot je Nefiju pomagal pri nalogi izgradnje ladje, da so šli preko morja.¹²

V prizadevanjih, da bi te napake popravili, bomo želeli biti vljudni in potrpežljivi. Odgovorni mediji bodo naklonjeni in se bodo odzvali na naše prošnje.

Na prejšnji generalni konferenci je starešina Benjamín De Hoyos govoril o nekem takem dogodku. Rekel je:

»Ko sem pred leti služil v pisarni za stike z javnostmi v Cerkvi v Mehiki, so [naju z družabnikom] povabili k sodelovanju v pogovorni radijski oddaji. /…/ [Eden od programskih direktorjev naju] je vprašal: ‘Zakaj ima Cerkev tako dolgo ime? /…/’

Z družabnikom sva se ob takšnem čudovitem vprašanju nasmehnila in nadaljevala z razlago, da imena Cerkve ni izbral človek. Dal ga je Odrešenik. /…/ Programski direktor je nemudoma in spoštljivo odgovoril: ‘Zato ga bomo ponovili z velikim zadovoljstvom.’«¹³

To poročilo nudi vzorec. Po svojih najboljših močeh si bomo morali prizadevati, da bomo drugo za drugo popravili napake, ki so se prikradle z leti.¹⁴ Preostali svet lahko naši prošnji, naj nas imenuje s pravim imenom, ugodi ali ne. Vendar smo neupravičeno razočarani, če večina sveta Cerkev in njene člane imenuje z napačnimi imeni, če sami delamo isto.

Prenovljeni slogovni vodič je koristen. Rajši vidimo, da se ime Cerkve pri prvi navedbi izpisuje s polnim imenom: ‘Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.’ Ko je potrebno izpisati okrajšano ime [v drugo], vas spodbujamo, da uporabite izraza ‘Cerkev’ ali ‘Cerkev Jezusa Kristusa’. Pravilno in spodbuja se tudi ‘obnovljena Cerkev Jezusa Kristusa’.¹⁵

Če bi nekdo vprašal: »Ali ste mormon?« lahko odgovorite: »Če sprašujete, ali sem član Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, da, sem!«

Če nekdo vpraša: »Ali ste sveti iz poslednjih dni?«¹⁶ lahko odgovorite: »Da, sem. Verjamem v Jezusa Kristusa in sem član njegove obnovljene Cerkve.«

Moji dragi bratje in sestre, če bomo naredili vse, da bomo Gospodovi Cerkvi povrnili pravilno ime, vam obljubljam, da bo ta, čigar Cerkev je, na glave svetih iz poslednjih dni¹⁷ izlil svojo moč in blagoslove, kakršnih še nismo videli. Imeli bomo Božje znanje in moč, s pomočjo katerih bomo blagoslove obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa ponesli vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu ter svet pripravili na Gospodov drugi prihod.

Kaj je torej v imenu? Ko pridemo do imena Gospodove Cerkve, je odgovor »vse«! Jezus Kristus nam je naročil, naj Cerkev imenujemo z njegovim imenom, ker je to njegova Cerkev, napolnjena z njegovo močjo.

Vem, da Bog živi. Jezus je Kristus. Danes vodi svojo Cerkev. O tem pričujem v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.

© 2018 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v ZDA. V angleščini odobreno: 6/17. Prevod odobren: 6/17. Prevod dokumenta First Presidency Message, November 2018. Slovenian. 15054 177