Skrbno služenje s pomočjo zakramentnega sestanka

Zakramentni sestanek nudi priložnosti, da se z drugimi povežemo in jim skrbno služimo.

Zakramentni sestanek je čas za to, da se duhovno nahranimo in premišljujemo o Odrešeniku in njegovi odkupni daritvi. Ko vsak teden vzamemo zakrament, se skupaj učimo (Nauk in zaveze 84:110). Toda nekateri v naših oddelkih nosijo s seboj težka bremena ali pa sploh ne pridejo.

Sledi nekaj možnosti, kako bi lahko izkoristili to sveto uro, da bi skrbno služili drugim in v njihovih življenjih nekaj spremenili.

Pomagajte tistim, ki jim skrbno služite, da bo zakramentni sestanjek zanje boljša izkušnja

Prvi korak, da se naučite skrbno služiti, je to, da spoznate posameznike oziroma družine in njihove potrebe. Morda obstajajo načini, kako bi jim lahko pomagali bolje doživeti čaščenje zakramenta preprosto tako, da jih bolje spoznate.

Za Mindy, mamico malčic dvojčic, so preprosta prizadevanja njene skrbne sestre pomenila veliko razliko v doživljanju zakramentnega sestanka vsak teden.

»Zaradi moževega delovnega urnika sem dvojčici vsak teden sama peljala v cerkev,« pojasni Mindy. »Resnično je pretežko preživeti ves zakramentni sestanek z dvema živahnima malčicama, vendar je moja skrbna sestra nase prevzela nalogo, da mi pomaga.

Vsak teden sedi z nami in mi pomaga skrbeti za moji deklici. Že samo to, da sedi ob meni, mi toliko pomeni in resnično olajša nelagodje v trenutkih, ko izbruhneta ali se vznemirita. Mislim, da nikoli ne bo vedela, kako so njena dejanja vplivala name v tem življenjskem obdobju. Opazila je mojo potrebo mlade zaskrbljene mamice in vsem nam pomaga, da smo v cerkvi mirne in srečne.«

Zamisli, kako pomagati ljudem s posebnimi potrebami

O potrebah članov poročajte voditeljem zbora starešin in Društva za pomoč.
Voditelji načrtujejo govore za zakramentni sestanek tako, da bi poskrbeli za potrebe članov. Če bi tistim, ki jim skrbno služite, koristilo, da bi slišali določeno sporočilo, to povejte svojim voditeljem.
Če veste, da ima nekdo omejitve ali alergijo na hrano, ki mu preprečuje, da bi užival blagoslove zakramenta, ga vprašajte za podrobnosti in kako bi se lahko prilagodili, da bi izboljšali njihovo doživetje čaščenja. To potem povejte svojim voditeljem.
Če je nekdo, ki mu skrbno služite oziroma veste zanj, trajno ali začasno vezan na dom, prosite škofa, če bi mu lahko dali zakrament doma. Med zakramentnim sestankom si lahko delate tudi zapiske in jih poveste po telefonu, e-pošti ali osebno.
Če ima nekdo, ki mu skrbno služite, majhne otroke, se lahko ponudite, da mu boste med zakramentnim sestankom pomagali.
Če tisti, ki jim skrbno služite, ne pridejo pogosto na zakramentni sestanek, jih poskusite razumeti in premislite, kako bi jim lahko pomagali. Če potrebujejo prevoz, jim ga lahko ponudite. Če čutijo, da jih družina ne podpira, jih lahko povabite, naj sedijo z vami. Pripravite lahko posebna vabila, da se bodo čutili dobrodošle in zaželene.

Zapomnite si, preprosta dejanja veliko spremenijo

Ko je sestra Jean B. Bingham, generalna predsednica Društva za pomoč, govorila o skrbnem služenju, je učila: »Včasih mislimo, da moramo narediti nekaj velikega in junaškega, da bo to ‘štelo’ za služenje bližnjim. Vendar preprosta dejanja služenja lahko močno vplivajo na druge – kakor tudi na nas.«¹

Evita iz majhnega oddelka v Belgiji se pogosto ponudi, da bo na cerkvenih sestankih prevajala špansko govorečim obiskovalcem in članom. Nekoč je Evita spoznala nekoga iz Dominikanske republike, ki je spoznaval Cerkev. Znal je sicer malo angleško, njegov materni jezik pa je bila španščina. Tako se je Evita ponudila, da mu bo med zakramentnim sestankom tiho prevajala, zato se je bolje počutil.

»Zaradi prevajanja je moj sabat malo burnejši,« pravi Evita. Vendar zaradi tega, ker sledim navdihom in druge vprašam, ali potrebujejo tolmača, čutim radost in toplino, ker vem, da jim lahko pomagam čutiti Duha in uživati na sestankih.«

Zamisli za pomoč s preprostimi dejanji

Pogovorite se z voditelji, da boste izvedeli, kdo bi morda potreboval nekaj dodatnega služenja med zakramentnim sestankom. Oziroma, če veste za nekoga, poskrbite, da bodo voditelji to izvedeli.
Sedite tiho, ko čakate, da se sestanek začne. To bo pomagalo »drugim strtim srcem in užaloščenim dušam okrog nas«², ki potrebujejo mir, ki izvira iz čaščenja na svetem kraju.
Na postno nedeljo razmislite, da bi post in molitve namenili nekomu, ki mu skrbno služite in morda potrebuje dodatno tolažbo
Molite, da boste vedeli, ali bi nekdo imel korist od tega, da bi med zakramentnim sestankom sedeli poleg ali blizu njega oziroma ali bi mu kako drugače lahko pomagali.

Zakramentni sestanek naj bo kraj, kjer so vsi dobrodošli

Predsednik Joseph Fielding Smith (1876–1972) je učil: »Zakramentni sestanek je najsvetejši, najbolj posvečen od vseh cerkvenih sestankov.«³ Zato je pomembno, da zagotovimo, da se vsi, ki se ga udeležijo, počutijo dobrodošle in duhovno nahranjene – še zlasti novi člani oziroma člani, ki nekaj časa niso prihajali.

Merania iz Novega Južnega Walesa v Avstraliji se je spoprijateljila z žensko, ki je v njenem oddelku spoznavala Cerkev. »Zdaj je postala ena mojih dragih prijateljic,« pravi Merania. »Rada vsak teden sedim z njo na zakramentnem sestanku in jo vedno vprašam, kako je in ali ji lahko kako pomagam.« Čez nekaj časa se je Meraniina prijateljica krstila. Pomembno vlogo pri njeni odločitvi so odigrali tako prizadevanje oddelčnih članov kot tudi to, da se je na zakramentnih sestankih počutila dobrodošla.

Zamisli za skrbno služenje članom, ki so se vrnili ali novim članom

Ko boste imeli govor na zakramentnem sestanku, lahko povabite prijatelje, družino in druge, da vas pridejo poslušat.
Lahko poiščete in pozdravite tiste, ki so sami ali morda potrebujejo pomoč. Vprašajte jih, ali se lahko usedete poleg njih oziroma jih povabite, naj sedijo z vami.
Ko se sestanek konča, lahko povabite tiste, ki jim skrbno služite, in druge na prihodnji cerkveni dogodek, v tempelj oziroma na družabni dogodek.
Če nekdo, ki mu skrbno služite, pride na zakramentni sestanek, vendar ga prej nekaj časa ni bilo, ga lahko vprašate, ali ima kakšno vprašanje o tem, kar so vas poučevali. Povejte jim, da so vedno dobrodošli, da pridejo k vam, če so slišali izraz, zgodbo oziroma del nauka, ki ga niso razumeli. Če je potrebno, lahko skupaj poiščete odgovore.