»Vzdignjen na križ – odlomki«, Za moč mladih, nov. 2022.
Vzdignjen na križ
Odlomki
Eden od razlogov, zakaj ne poudarjamo simbola križa, izhaja iz naših svetopisemskih korenin. Ker je bilo križanje eno najbolj mučnih oblik usmrtitve v rimskem cesarstvu, so se številni zgodnji Jezusovi privrženci odločili, da ne bodo poudarjali tega brutalnega orodja trpljenja. Pomen Kristusove smrti je zagotovo v središču njihove vere, toda kakšnih tristo let so svojo evangelijsko istovetnost običajno skušali izraziti drugače. /…/
Še en razlog, zakaj ne uporabljamo križa, je naš poudarek na popolnem čudežu Kristusovega poslanstva – njegovem veličastnem vstajenju kakor tudi njegovem žrtvenem trpljenju in smrti. /…/
/…/ V vsaki deželi in dobi nam vsem govori: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« [Matej 16:24]
To govori o križih, ki jih prenašamo, in ne o križih, ki jih nosimo okrog vratu. Vsak, ki želi slediti Jezusu Kristusu, mora včasih nositi breme – svojega ali od nekoga drugega – in iti tja, kjer je žrtev potrebna in je trpljenje neizogibno. Pravi kristjan ne more slediti Učeniku le v tistih zadevah, s katerimi soglaša. Ne. Sledimo mu povsod, če je potrebno tudi na prizorišča, polna solz in težav, kjer smo včasih morda tako zelo sami.
/…/ Sledimo mu – neomajno, da ne bomo nikoli omahovali niti bežali, da se ne bomo nikoli ustrašili naloge, ne, ko bodo naši križi morda težki, in ne, ko se bo morda na poti za trenutek zmračilo.