Sporočilo področnega voditelja
Pot osebnega spreobrnjenja k Odrešeniku
Ko v Matejevi knjigi v Novi zavezi Odrešenik povabi Petra, naj hodi po vodi, se Peter v svoji silni želji, da bi mu sledil, odpove vsej zaščiti, ki mu jo nudi čoln, in hitro stopi v vodo. Nekaj trenutkov čudežno hodi po vodi Odrešeniku naproti, toda ko se razbesni nevihta z močnim vetrom, mu vera oslabi, začne se potapljati in zakliče Gospodu: »Gospod, reši me!« Odrešenik v tistem trenutku iztegne roko, ga prime in reče: »Malovernež, zakaj si podvomil?«1
Ta pomembna lekcija, ki jo je dobil Peter, nas uči, da spreobrnjenje ne izvira iz dogodka samega po sebi, ampak iz postopka, ki traja ves čas naše zemeljske poti. Postopek spreobrnjenja zajema udejanjanje vere v Jezusa Kristusa, vsakodnevno kesanje, krst, prejem Svetega Duha in vztrajanje do konca. Pot zavez je del te poti vztrajanja do konca. Ko nadaljujemo po tej poti, si prizadevamo postati bolj podobni Kristusu in se odpovedati »naravnemu človeku« v sebi. Kralj Benjamin je v Mormonovi knjigi odlično opisal del tega postopka, ko nas je povabil, naj odložimo naravnega človeka, in tako učil jasen nauk o spreobrnjenju:
»Kajti naravni človek je Bogu sovražnik in je od Adamovega padca in bo na veke vekov, če se ne prepusti očarljivostim Svetega Duha in ne odvrže posvetnega človeka in postane sveti zaradi odkupne daritve Gospoda Kristusa in postane kot otrok, ubogljiv, krotak, ponižen, potrpežljiv, navdan z ljubeznijo, pripravljen podvreči se vsemu, kar se Gospodu zdi prav mu zadati, prav kakor se otrok podvrže svojemu očetu.«2
Ta verz iz svetih spisov jasno opisuje postopek spreobrnjenja: Ker smo v padlem stanju, je naša naravna težnja, da nasprotujemo stvarem Duha. Zato se pravo spreobrnjenje začne, ko se podvržemo vzgibom Svetega Duha; nato sledi postopek posvetitve po Kristusovi odkupni daritvi. Lastnosti, ki jih opisuje prerok Benjamin, kot so ubogljivost, krotkost, ponižnost, potrpežljivost in navdanost z ljubeznijo, so sadovi resničnega spreobrnjenja.
Starešina Bednar je o krotkosti učil: »Krotkost je opredeljujoča Odkupiteljeva lastnost, odlikuje pa jo pravična odzivnost, voljna predanost in veliko samoobvladovanje.«3
Ko se zares spreobrnemo, se hitro prepustimo in izpolnjujemo voljo našega nebeškega Očeta. Čeprav to večkrat pomeni, da se moramo vreči v neznano in razburkano morje, nam življenjske preizkušnje in izzivi pomagajo okrepiti vero v Jezusa Kristusa, ko smo na poti zaveze. Ključnega pomena za ta postopek sta izpolnjevanje zavez in poglabljanje znanja s proučevanjem in prejemanjem osebnega razodetja.
Predsednik Nelson nas je učil: »Naš Odrešenik in Odkupitelj, Jezus Kristus, bo za nas od zdaj do takrat, ko bo spet prišel, naredil nekaj najveličastnejših del. Videli bomo čudežna znamenja, da Bog Oče in njegov Sin, Jezus Kristus, tej Cerkvi predsedujeta v veličastju in slavi. Vendar v prihodnjih dneh duhovno ne bo mogoče preživeti brez stalnega vpliva Svetega Duha, ki nas vodi, usmerja in tolaži.«4
Tako kot so Peter in drugi apostoli to izkusili na čolnu, lahko tudi mi izkusimo moč, ki jo prejmemo, ko z vero sledimo Jezusu Kristusu, tako da se neustrašno vržemo v njegove vode, brez strahu, da bi se potopili, kajti njegove vode so vir večnega življenja. Z besedami psalmista: »[K]vodam počitka me vodi.«5
Vabim vas, da vaše življenje postane vsakodnevni postopek spreobrnjenja k Odrešeniku in našemu nebeškemu Očetu.