Trajna radost življenja po evangeliju

starešina D. Todd Christofferson

iz zbora dvanajstih apostolov

Trajna radost pride, ko vztrajamo v evangeliju Jezusa Kristusa in pomagamo drugim, da storijo enako.

Jedrnat izraz namena našega življenja lahko najdemo v Lehijevih preroških naukih o tem, kako se je začelo človeško življenje na zemlji. V edenskem vrtu sta Adam in Eva živela v stanju nedolžnosti. Če bi ostala v tem stanju, »ne bi imela radosti, kajti nista poznala bede; ne bi delala dobrega, kajti nista poznala greha« (2 Nefi 2:23). Lehi je takole pojasnil: »Adam je padel, da bi ljudje bili; in ljudje so, da bi se radostili.« (2 Nefi 2:25, gl. tudi Mojzes 5:10–11)

Med odraščanjem v padlem svetu se naučimo razlikovati med dobrim in zlim s tem, kar nas učijo, in s tem, kar izkusimo. Okusimo »grenkobo, da [bomo] lahko znali ceniti dobro« (Mojzes 6:55). Radost pride, ko zavrnemo grenkobo in čedalje bolj cenimo in se oklepamo dobrega.

Iskanje radosti

Nebeški Oče zaradi svoje popolne ljubezni do nas želi, da bi bili tudi mi popolnoma radostni tako sedaj kot v večnosti. To je bil njegov vzgib v vsem od začetka, vključno z njegovim veličastnim načrtom sreče in žrtvovanjem edinorojenega Sina, da bi nas odkupil.

Bog nam ne poskuša vsiliti radosti ali sreče, temveč nas uči, kako naj jo najdemo. Pove nam tudi, kje radosti ni moč najti – »hudobija nikoli ni bila sreča« (Alma 41:10). Nebeški Oče nam po svojih zapovedih razodeva pot do radosti.

Predsednik Russell M. Nelson je to izrazil takole:

»A tu je veličastna resnica: Čeprav svet vztraja pri tem, da moč, imetje, priljubljenost in meseni užitki prinašajo srečo, je ne! Ne morejo je! To, kar prinašajo, je nič več kot le votel nadomestek za ‘blagoslovljeno in srečno stanje’ tistih, ki ‘spolnjujejo Božje zapovedi’ [Mozija 2:41].

Resnica je, da je veliko bolj utrujajoče iskati srečo tam, kjer je nikdar ne boste našli! Kakorkoli, ko se vprežete k Jezusu Kristusu in opravite duhovno delo, ki je potrebno, da premagate svet, ima on, in samo on, moč, da vas dvigne nad privlačno silo tega sveta.«¹

Trajno radost torej najdemo, če spolnjujemo Božje zapovedi, Božje zapovedi pa najdemo v evangeliju Jezusa Kristusa. Vendar je to naša odločitev. Če v svoji šibkosti nekaj časa ne spolnjujemo zapovedi, se še vedno lahko spremenimo, zavrnemo grenko in si ponovno prizadevamo za dobro. Božja ljubezen ne opravičujte greha – to bi pomenilo, da milost ropa pravico – toda Jezus Kristus s svojo odkupno daritvijo ponuja odkupitev od greha:

»Amulek /…/ [je] povedal, /…/ da bo Gospod zagotovo prišel odkupit svoje ljudstvo, vendar da [ga] ne bo prišel odkupit v grehih, ampak da [ga] bo odkupil od grehov.

In ima moč, ki mu jo je dal Oče, da [ga] odkupi od grehov zaradi kesanja; zato je poslal svoje angele, da bi razglasili novice o pogojih kesanja, ki pripelje k Odkupiteljevi moči, k odrešitvi duš.« (Helaman 5:10–11; poudarek dodan)

Jezus je rekel:

»Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.

To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Janez 15:10–11)

To je Lehi čutil v svojih sanjah, ko je okusil sad z drevesa življenja – ki predstavlja Božjo ljubezen. Rekel je: »[K]o sem jedel od sadu le-tega, mi je dušo navdalo s silno veliko radostjo.« (1 Nefi 8:12, gl. tudi 11:21–23)

Lehi je razodel še drugo možnost, kako lahko prinašamo radost v svoje življenje, ko je rekel: »[Z]atorej sem si zaželel, da bi od tega [sadu] jedla tudi moja družina.« (1 Nefi 8:12)

Kazuto Uota: Drevo življenja

Pomoč drugim pri iskanju radosti

Kakor ljudstvo kralja Benjamina nas »navdaja radost«, ko prejmemo odpuščanje grehov in izkusimo »mir vesti« (Mozija 4:3). To znova začutimo, ko se ozremo navzven in si prizadevamo, da bi družinski člani in drugi z našo pomočjo prejeli enako radost in mir.

Alma je kot mladenič iskal srečo v vsem, kar je v nasprotju z evangelijem Jezusa Kristusa. Potem ko ga je angel pograjal, je s kesanjem »na pragu smrti« (Mozija 27:28) in Odrešenikovo obilno milostljivostjo prehodil dolgo pot od »grenkosti« do »dobrega«. Leta kasneje je Alma sinu Helamanu vzhičeno razglasil:

»In o, kakšna radost in kakšno čudovito luč sem zagledal; da, v duši me je navdala radost, ki je bila tako silna kakor moja bolečina! /…/

Da, in od takrat sem se prav do sedaj brez prestanka trudil, da bi duše pripeljal h kesanju; da bi jih pripeljal, da bi okusile silno radost, ki sem jo okusil sam. /…/

Da, in sedaj glej, o sin moj, Gospod mi daje silno veliko radost v sadu mojega truda;

kajti zaradi besede [evangelij Jezusa Kristusa], ki mi jo je razglasil, glej, se jih je veliko rodilo v Bogu in so okusili, kar sem sam okusil.« (Alma 36:20, 24–26)

Ob drugi priložnosti je Alma pričeval:

»[T]o je moja slava, da bi bil morda orodje v Božjih rokah, da bi nekaj duš privedel h kesanju; in to je moja radost.

In glejte, ko vidim številne svoje brate, ki se resnično spokorijo in pridejo h Gospodu, svojemu Bogu, potem mi dušo navda radost.« (Alma 29:9–10)

Alma je nadalje oznanil neizmerno radost, ki jo je občutil, ko so drugi uspešno pripeljali duše h Kristusu:

»Ne radostim pa se samo nad svojim uspehom, temveč je moja radost bolj polna zaradi uspeha mojih bratov [Mozijevih sinov], ki so bili v nefijski deželi.

Glejte, silno so delali in obrodili velik sad; in kako veliko bo njihovo plačilo!

Sedaj, ko pomislim na uspeh teh mojih bratov, mi dušo dvigne nekako tako, kakor da bi se hotela ločiti od telesa, tako velika je moja radost.« (Alma 29:14–16)

Enako radost lahko najdemo, če druge ljubimo »s čisto Kristusovo ljubeznijo« (Moroni 7:47, gl. tudi 48. verz), jim govorimo o obnovljeni resnici in jih povabimo, naj se zberejo z ljudstvom zaveze.

Simon Dewey: O, moj Oče

Radost sredi stiske

Ne smemo se bati, da nam bodo preizkušnje in izzivi, s katerimi se v tem življenju neizogibno soočamo, preprečili ali uničili radost. Alma je bil tisti, ki ga je nesebično služenje drugim drago stalo. Trpel je v ječi, dolga obdobja lakote in žeje, pretepanja, grozili so mu s smrtjo in ga vedno znova zasmehovali in zavračali. Vendar je vse to »prežela Kristusova radost« (Alma 31:38). Morda je Almovo trpljenje napravilo, da je bila radost, ki je sledila, še večja.

Predsednik Nelson nas opominja, da je radost odigrala vlogo v Odrešenikovem trpljenju: »On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ.« (Hebrejcem 12:2)

»Samo pomislite! Odrešenik se je, da bi prestal najbolj mučno izkušnjo, kar jih je kdo na zemlji kdaj prestal, osredotočil na radost!

In kakšna radost ga je čakala? Zagotovo je vključevala radost, da nas bo očistil, ozdravil in okrepil, radost, da bo plačal za grehe vseh, ki se bodo pokesali, radost, da nam bo omogočil, da se bomo vrnili domov – čisti in vredni tega – da bomo živeli z nebeškimi starši in družinami.

Če se bomo osredotočili na radost, ki jo bomo deležni mi ali tisti, ki jih imamo radi, kaj lahko prestanemo, kar se trenutno zdi neznosno, boleče, zastrašujoče, nepravično ali preprosto nemogoče?«²

Trajna radost pride, ko vztrajamo v evangeliju Jezusa Kristusa in pomagamo drugim, da naredijo enako. Trajna radost pride, če ostanemo v Božji ljubezni, spolnjujemo Božje zapovedi in prejmemo Odrešenikovo milostljivost. Na evangelijski poti je radost na poti in tudi radost na koncu. Evangelij Jezusa Kristusa je pot vsakdanje radosti.

© 2024 Intellectual Reserve, Inc. Vse pravice pridržane. Natisnjeno v ZDA. V angleščini odobreno: 6/19. Prevod odobren: 6/19. Prevod dokumenta Monthly Liahona Message, February 2024. Language. 19276 177