Ob branju Prve Nefijeve knjige morda dobite vtis, da Nefijevo življenje nekako izstopa po veličini. Tako telesno kot duhovno je bil »velik« (1 Nefi 2:16) in zdelo se je, da ga preizkušnje, s katerimi se je soočal, ne omajajo oziroma vsaj tako lahko domnevamo. Čeprav je bila Nefijeva vera izjemna, njegove rahločutne besede v Drugem Nefiju 4 razkrivajo, da se tudi zvesti ljudje včasih počutijo »bedno« in da jih »zlahka oblegajo« skušnjave. Tu vidimo nekoga, ki se trudi, ki se želi radostiti, a čigar »srce ječi zaradi /…/ grehov«. Poistovetimo se lahko s tem in z naknadno odločnostjo, polno vere: »Vendar vem, v koga zaupam.« (Gl. 2 Nefi 4:15–19.)
Čeprav so se Nefi in njegovo ljudstvo naučili, kako živeti »srečno« (2 Nefi 5:27), so se tudi naučili, da sreča ne pride zlahka oziroma brez obdobij potrtosti. Navsezadnje pride iz zaupanja Gospodu, »skal[i naše] pravičnosti« (2 Nefi 4:35).
Josepha Smitha je Bog izvolil, da obnovi evangelij.
Lehi je svojemu sinu Jožefu povedal o prerokbi Jožefa iz Egipta. Prerokoval je o bodočem »izvoljenem vidcu« Josephu Smithu. Kako bo glede na 6.–24. verz Joseph Smith blagoslovil Božje ljudstvo? Razmislite, kako je delo Josepha Smitha »velike vrednosti« za vas. Zamisli se vam bodo nemara porodile, ko si boste pogledali videe o Josephu Smithu v zbirki »Prophets of the Restoration« v Evangelijski knjižnici. Premišljujte o naslednjih vprašanjih in svoje odgovore po možnosti zapišite.
Kaj zaradi tega, kar je učil Joseph Smith, veste o nebeškem Očetu in Jezusu Kristusu?
V čem je vaše življenje drugačno zaradi tega, kar je Gospod obnovil preko Josepha Smitha?
Kakšno bi bilo vaše življenje, če se obnova ne bi zgodila?
Pomemben del poslanstva Josepha Smitha je bilo obelodanjenje Mormonove knjige. Kaj v tem poglavju izveste o tem, zakaj je Mormonova knjiga pomembna? Razloge lahko poiščete predvsem v 7., 11.–13. in 18.–24. verzu.
Gl. tudi Prevod Josepha Smitha, 1 Mojzes 50:24–38 (Izbrani deli svetopisemskega prevoda Josepha Smitha); Gospel Topics, »Joseph Smith«, Gospel Library; »Čast možu«, Hvalnice in otroške pesmi, str. 50.
Nefi je dejal, da bo zapisoval »stvari svoje duše« (15. verz). Ko boste brali, kar je zapisal v Drugem Nefiju 4:15–35, se vprašajte: »Katere so stvari moje duše?« Po možnosti jih zapišite, kot je to storil Nefi, in jih povejte ljudem, ki jih imate radi.
Dognanje, kako je Nefi našel uteho, ko se je čutil preobremenjenega in zaskrbljenega, vam lahko pomaga, kadar čutite podobno. V 15.–35. verzu bodite pozorni na odlomke, ki vam prinašajo uteho. Ali poznate še koga, ki bi morda prav tako našel uteho v teh odlomkih?
Gl. tudi Ronald A. Rasband, »Stvari moje duše«, generalna konferenca, okt. 2021.
Srečo lahko najdem v tem, da živim po evangeliju Jezusa Kristusa.
Kaj po vašem pomeni biti srečen? Nefi je zapisal, da je njegovo ljudstvo »[živelo] srečno« (2 Nefi 5:27). Poiščete lahko, katere odločitve so Nefiju in njegovemu ljudstvu pomagale do sreče (gl. npr. 2 Nefi 5:6, 10–17). Kaj vam lahko pomaga oblikovati srečno življenje, kakor ga je Nefijevo ljudstvo?
V Nefijevih dneh so bili Lamanci prekleti tako, da so bili zaradi svoje krivičnosti »ločeni od Gospodove navzočnosti« (2 Nefi 5:20–21). To je pomenilo, da se je Gospodov Duh umaknil iz njihovega življenja. Ko so kasneje sprejeli evangelij Jezusa Kristusa, jih »Božje prekletstvo /…/ ni več spremljalo« (Alma 23:18).
Mormonova knjiga navaja tudi, da je Lamance, potem ko so se ločili od Nefijcev, doletela zaznamovanost s temno kožo. Narave in videza tega znamenja ne razumemo v celoti. Lamance je to sprva razlikovalo od Nefijcev. Kasneje, ko so tako eni kot drugi šli skozi obdobja hudobije in pravičnosti, je znamenje postalo nepomembno.
Preroki nam dandanes zatrjujejo, da temna polt ni znamenje Božje nenaklonjenosti oziroma prekletstva. Predsednik Russell M. Nelson je izjavil: »Zagotavljam vam, da vašega položaja pri Bogu ne določa barva vaše kože. Naklonjenost oziroma nenaklonjenost pri Bogu je odvisna od vaše predanosti njemu in njegovim zapovedim in ne od barve vaše kože.« (»Naj zmaga Bog«, generalna konferenca, okt. 2020)
Kakor je učil Nefi, Gospod »nikomur ne odreče, ki pride k njemu, črncu in belcu, zasužnjenemu in svobodnemu, moškemu in ženski; /…/ Bogu so vsi enaki« (2 Nefi 26:33).
Razmislite, kako svoje otroke lahko učite o velikem delu, ki ga je Bog opravil preko Josepha Smitha. Začnete lahko tako, da otrokom pomagate najti besedo »videc« v Drugem Nefiju 3:6, in pojasnite, da se preroki imenujejo vidci zato, ker jim nebeški Oče pomaga videti stvari, ki jih mi ne vidimo. Povejte, zakaj ste hvaležni, da imamo vidca, ki vodi Cerkev.
V knjigi Gospel Art Book je več slik, ki jih lahko uporabite, ko boste učili o delu, ki ga je Bog opravil preko Josepha Smitha (gl. slike 89–95). Otroci naj povedo, kaj vedo o slikah. Zakaj se Josepha Smitha imenuje »izbrani videc«? Katero »veliko delo« je opravil Joseph Smith? (7. verz).
Kaj nas osrečuje? Razmislite o možnosti, da bi skupaj prebrali verze iz Drugega Nefija 4 in ugotovili, česa se je Nefi veselil oziroma kaj ga je osrečevalo (gl. 15.–16., 20.–25., 34.–35. verz). Starešina Ronald A. Rasband je v sporočilu »Stvari moje duše« govoril o sedmih zanj dragocenih »Gospodovih stvareh« (generalna konferenca, okt. 2021). Morda bi lahko skupaj pregledali njegov seznam in se pogovarjali o »Gospodovih stvareh«, ki so dragocene vam.
Drugi Nefi 5 opisuje tudi, kaj je Nefijcem pomagalo, da so »živeli srečno« (27. verz). Priskrbite lahko nekaj besed ali slik, ki to predstavljajo, in otrokom pomagate, da jih bodo povezali z verzi v 5. poglavju. Nekaj primerov vključuje družino (6. verz), Božje zapovedi (10. verz), svete spise (12. verz), delo (15. in 17. verz), templje (16. verz) in cerkvene poklice (26. verz). Kako nam to prinaša srečo?
Otroci lahko medtem, ko jim boste brali Drugega Nefija 5:15–16, odigrajo, da pomagajo Nefiju graditi tempelj. Pokažete jim lahko tudi slike različnih zgradb, vključno s templjem. V čem se templji razlikujejo od drugih zgradb? Pogovarjajte se, zakaj je tempelj za vas pomemben (gl. tudi »Rad opazujem tempelj«, otroška pesmarica).
Vsak trenutek je lahko učni trenutek. Na poučevanje družine ne glejte kot na nekaj, kar počnete enkrat na teden med formalno lekcijo. Na to glejte kot na nekaj, kar počnete ves čas.
Več predlogov najdete v številki Prijatelja za ta mesec.