»6.–12. januar: ‘Prisluhni, o ljudstvo’: Nauk in zaveze 1«, Pridi in hodi za menoj – doma in v cerkvi: Nauk in zaveze 2025 (2025)
»Nauk in zaveze 1«, Pridi in hodi za menoj – doma in v cerkvi: 2025
6.–12. januar: »Prisluhni, o ljudstvo«
Nauk in zaveze 1
Obnovljena Cerkev Jezusa Kristusa je bila novembra 1831 stara komaj leto in pol. Čeprav je rasla, je bila še vedno malo znana skupina vernikov, ki so živeli v razmeroma majhnih mestih, vodil pa jo je prerok, ki je bil sredi dvajsetih let. Bog pa je te vernike pojmoval kot svoje služabnike in glasnike in je želel, da bi bila razodetja, ki jim jih je dal, objavljena svetu.
1. razdelek Nauka in zavez je Gospodov predgovor oziroma uvod v ta razodetja. Jasno pokaže, da čeprav je bilo članov Cerkve malo, sporočilo, ki ga je Bog želel, da ga njegovi sveti oznanjajo, ni imelo majhnega pomena. To je »svarilni glas« vsem »prebivalcem zemlje«, ki jih uči, naj se pokesajo in sklenejo Božjo »večno zavezo« (4., 8., 22. verz). Služabniki, ki oznanjajo to sporočilo, so »šibki in preprosti«. A ponižni služabniki so prav tisti, ki jih Bog pokliče – tedaj in danes – da bi svojo Cerkev privedel »iz mraka in iz teme« (23. in 30. verz).
Predlogi za učenje doma in v cerkvi
»Prisluhni, o ljudstvo«
Uvod predstavi knjigo. Navede njene teme in namene in je bralcem v pomoč pri pripravah na branje. Med branjem 1. razdelka – Gospodovega »uvoda« v Nauk in zaveze (6. verz) – poiščite teme in namene, ki jih je Gospod vključil v svoja razodetja. Kaj izveste, kar vam bo letos pomagalo pri preučevanju Nauka in zavez? Na primer, lahko premišljujete, kaj v teh razodetjih pomeni poslušati Gospodov glas (14. verz) ali raziskovati zapovedi (37. verz).
Glejte tudi: uvod v Nauk in zaveze.
Nauk in zaveze 1:4–6, 23–24, 37–39
Gospod govori po svojih služabnikih, tudi po prerokih iz poslednjih dni.
1. razdelek se začne in zaključi z besedami Gospoda, da govori po svojih izvoljenih služabnikih (gl. 4.–6., 23.–24. in 38. verz). Zapišite, kar v tem razodetju izveste o naslednjem:
-
Gospod in njegov glas.
-
Zakaj v današnjih dneh potrebujemo preroke?
Kaj čutite, da želite storiti zaradi tega, kar ste spoznali?
Kdaj ste Gospodov glas slišali v glasu njegovih služabnikov? (Gl. 38. verz.)
Lahko si tudi predstavljate, da prijatelj, ki ne ve za žive preroke, z vami bere 1. razdelek. Katera vprašanja ima morda vaš prijatelj? O katerih verzih bi se s prijateljem radi pogovorili, da bi mu pomagali razumeti, kaj čutite glede tega, da imamo v naših dneh preroke?
Morda se vam bo zdelo zanimivo, da so, ko se je leta 1831 sestal svèt starešin, da bi se pogovarjali o objavi razodetij Josepha Smitha, nekateri ljudje tej zamisli nasprotovali. V zadregi so bili zaradi Josephove pisateljske šibkosti in skrbelo jih je, da bi objava razodetja svetim nakopala še več težav (gl. Sveti, 1:140–143). Če bi bili član tega svèta, kako bi obravnavali te zadeve? Katera spoznanja, ki ste jih dobili v 1. razdelku, bi vam morda bila v pomoč? (Gl. na primer 6., 24., 38. verz.)
Razmislite, da bi pri preučevanju in čaščenju uporabili hvalnico »Come, Listen to a Prophet’s Voice« (Hymns, št. 21). V hvalnici poiščite besedne zveze, ki učijo ista načela kot verzi v 1. razdelku.
Glejte tudi: Topics and Questions, »Prophets«, Evangelijska knjižnica.
Z obnovo se lažje soočam z izzivi v poslednjih dneh.
Gospod v 1. razdelku Nauka in zavez pojasni, zakaj je obnovil svoj evangelij. Poglejte, koliko razlogov lahko navedete, ko berete 12.–23. verz. Kako se po vaših izkušnjah uresničijo Gospodovi nameni za obnovo?
Gospod je vedel, da bo današnji čas prinesel hude izzive (gl. 17. verz). Kaj izveste v 17.–30. in 34.–36. verzu , zaradi česar navzlic tem izzivom lažje občutite mir in samozavest?
Glejte tudi: Russell M. Nelson, »Prihodnost sprejmimo z vero«, generalna konferenca, okt. 2020.
Gospod za dovršitev svojega dela uporablja »šibke in preproste«.
Med branjem Nauka in zavez 1:19–28 lahko premišljujete, kaj pomeni biti Gospodov služabnik. Katere značilnosti želi Gospod, da bi imeli njegovi služabniki? Kaj Gospod opravi preko svojih služabnikov? Kako se prerokbe iz teh verzov izpolnjujejo po vsem svetu in v vašem življenju?
Predlogi za poučevanje otrok
Gospod me po svojih prerokih svari pred duhovnimi nevarnostmi.
-
Pogovor o Gospodovih svarilih lahko začnete tako, da spregovorite o svarilih, ki jih od drugih ljudi prejmemo o nevarnostih, ki jih ne moremo videti. Takšni primeri so lahko spolzka tla, prihajajoča nevihta ali bližajoči se avtomobil. Z otroki lahko poiščete primere opozorilnih znakov in ta svarila primerjate s svarili, ki nam jih daje Gospod. Kako nas Gospod svari glede na Nauk in zaveze 1:4, 37–39? Pred čim nas je posvaril nedavno? Lahko si ogledate ali preberete odlomke sporočil z nedavne generalne konference in poiščete primere Božjega »svarilnega glasu«.
-
Skupaj zapojte pesem o prerokih, denimo zadnjo kitico hvalnice »Hvaležni smo, Bog, za preroka« (Hvalnice in otroške pesmi, 36). Pričujte, da prerok govori Božjo besedo.
Z obnovo se lažje soočam z izzivi v poslednjih dneh.
-
Da bi spodbudili pogovor o Nauku in zavezah 1:17, si z otroki lahko predstavljate, da se pripravljate na izlet. Kaj bi vzeli s sabo? Če bi vnaprej vedeli, da bo deževalo ali da bo vaš avtomobil ali avtobus obstal s prazno pnevmatiko, kako bi to vplivalo na vašo pripravo na izlet? Skupaj preberite 17. verz in se pogovorite o tem, kaj je Gospod vedel, da se nam bo zgodilo. Kako se je na to pripravil? (Po potrebi pojasnite, da je »stiska« nesreča oziroma nekaj strašnega.) Kako nam Božje zapovedi pomagajo, da se soočimo z izzivi našega časa?
Gospod je poklical Josepha Smitha za preroka.
-
Če bi se vi in otroci radi spoznali vlogo Josepha Smitha pri obnovi Odrešenikovega evangelija, lahko pogledate Odrešenikovo sliko in sliko Josepha Smitha (gl. slike v tem osnutku) in se pogovorite o tem, kaj nam je Odrešenik dal preko Josepha Smitha. Otroci lahko poiščejo primere v Nauku in zavezah 1:17, 29. Otrokom povejte, kako veste, da je Bog »poklical svojega služabnika Josepha Smitha ml. in mu spregovoril iz nebes« (17. verz).
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je Gospodova »prava in živa cerkev«.
-
Kaj pomeni, če rečemo, da je Cerkev »prava in živa«? Da boste otroke spodbudili k razmišljanju o tem vprašanju, jim lahko pokažete žive in nežive stvari – denimo živo rastlino in mrtvo rastlino. Kako vemo, da nekaj živi? Nato lahko preberete Nauk in zaveze 1:30 in se pogovorite o tem, kaj bi lahko pomenilo, da je Cerkev »prava in živa«.