»13.–19. september. Nauk in zaveze 102–105: ‘Po veliko stiskah pridejo blagoslovi’«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: Nauk in zaveze 2021 (2020)

»13.–19. september. Nauk in zaveze 102–105«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: 2021

C. C. A. Christensen (1831–1912), Sionov tabor, okoli leta 1878, tempere na platnu, 198 krat 290 centimetrov. Umetnostni muzej Univerze Brighama Younga, dar vnukov C. C. A. Christensena, 1970

13.–19. september

Nauk in zaveze 102–105

»Po veliko stiskah pridejo blagoslovi.«

Katera načela v Nauku in zavezah 102–105 so za vas pomembna? Razmislite, da bi svoje misli in vtise o teh načelih zapisali.

Svoje vtise zapišite

Sveti v Kirtlandu so bili v srcu strti, ko so slišali, da so bili njihovi bratje in sestre v okraju Jackson v Misuriju pregnani z domov. Zagotovo je bilo spodbudno, ko je Gospod izjavil, da bo »odkupitev Siona« prišla »z močjo« (Nauk in zaveze 103:15). S to obljubo v srcih se je več kot dvesto mož in okrog petindvajset žensk in otrok javilo za to, kar so imenovali Izraelov tabor, kasneje znan kot Sionov tabor. Njihova naloga je bila, da odkorakajo v Misuri in rešijo Sion.

Za člane tabora je rešitev Siona pomenila, da se bodo sveti spet lahko vrnili na svojo zemljo. Toda tik preden je tabor prispel v okraj Jackson, je Gospod Josephu Smithu rekel, naj ga ustavi in razpusti. Nekateri člani tabora so bili zaradi teh novih navodil zmedeni in razburjeni; to so razumeli tako, da je bila odprava neuspešna in da se Gospodove obljube niso izpolnile. Toda drugi so to videli drugače. Čeprav se pregnani sveti v okrožje Jackson niso nikoli vrnili, je ta izkušnja Sionu prinesla neko stopnjo »rešitve« in je prišla »z močjo«. Zvesti člani Sionovega tabora, veliko katerih je kasneje postalo voditeljev Cerkve, so pričevali, da jim je ta izkušnja poglobila vero v Božjo moč, da je Josepha Smitha poklical Bog, in v Sion – ne le Sion kot kraj, temveč Sion kot Božje ljudstvo. Namesto da bi dvomili o vrednosti te navidezno neuspešne naloge, so se naučili, da je resnična naloga slediti Odrešeniku, celo ko ne razumemo vsega. Tako bo Sion naposled rešen.

Gl. tudi: Saints, 1:194–206; »The Acceptable Offering of Zion’s Camp«, Revelations in Context, 213–218.

reka — Sionov tabor je bil postavljen na bregu reke Little Fishing, prikazane tukaj.

Predlogi za individualno preučevanje svetih spisov

Nauk in zaveze 102:12–23

Kaj je namen navodil v teh verzih?

102. razdelek vsebuje zapisnik s sestanka v Kirtlandu v Ohiu, kjer je bil organiziran prvi cerkveni visoki svèt. V 12.–23. verzu so opisani postopki, ki jih upoštevajo visoki svèti, ko imajo disciplinske svète za tiste, ki so zagrešili resne prestopke.

Predsednik M. Russell Ballard je učil: »Člani včasih vprašajo, zakaj imamo cerkvene disciplinske svète. Namen je trojni: Da bi rešili prestopnikovo dušo, da bi obvarovali nedolžne in da bi zaščitili čistost, integriteto in dobro ime Cerkve.« (»A Chance to Start Over: Church Disciplinary Councils and the Restoration of Blessings«, Ensign, sep. 1990, 15)

Gl. tudi: Gospel Topics, »Church Disciplinary Councils«, topics.ChurchofJesusChrist.org, Vodič po svetih spisih, »cerkveni disciplinski svèti«.

Nauk in zaveze 103:1–12, 36; 105:1–19

Sion lahko gradimo le na pravičnih načelih.

Zakaj so sveti izgubili obljubljeno zemljo v Misuriju? In zakaj Gospod Sionovemu taboru ni dovolil, da bi jim omogočil vrnitev na njihovo zemljo? Svojo vlogo so zagotovo odigrala nasilna dejanja misurijske drhali in da se je guverner Misurija zaobljubil, da bo svete zaščitil, vendar tega nikoli ni naredil. A Gospod je rekel: »[Č]e ne bi bilo zavoljo prestopkov mojega ljudstva, /…/ bi [bil Sion] lahko že sedaj [odkupljen].« (Nauk in zaveze 105:2) Med branjem Nauka in zavez 103:1–12, 36 in 105:1–19 lahko opazite nekaj stvari, ki so ustanavljanje Siona v Misuriju ovirale, in druge, ki so bile morda v pomoč. Katero spoznanje vam lahko pomaga ustanoviti Sion v vašem srcu in domu?

Nauk in zaveze 103:12–13; 105:1–6, 13–19

Po stiskah in preizkušnjah vere pridejo blagoslovi.

V marsikaterem pogledu je bilo sodelovanje v Sionovem taboru preizkus vere. Potovanje je bilo dolgo, bilo je vroče, hrane in vode pa je bilo malo. In po vsem, kar so prestali, se sveti še vedno niso mogli vrniti na svojo zemljo. Premislite, kako so nauki v Nauku in zavezah 103:12–13 in 105:1–6, 13–19 verjetno pomagali članom Sionovega tabora, ki so se spraševali, ali je zapoved, naj se organizirajo, sploh res prišla od Boga. Kako so vam ta načela lahko v pomoč v vaših preizkušnjah vere?

Preberete lahko tudi izkušnje članov Sionovega tabora v delu »Glasniki obnove« na koncu osnutka. Kakšen vtis naredijo na vas njihova stališča? Kaj vas lahko naučijo njihovi vzori?

Gl. tudi: David A. Bednar, »On the Lord’s Side: Lessons from Zion’s Camp«, Ensign, jul. 2017, 26–35.

Nauk in zaveze 104:11–18, 78–83

Sem »skrbnik zemeljskih blagoslovov«.

Cerkev se je leta 1834 poleg preizkušenj v Misuriju soočala s finančnimi težavami, vključno z visokimi dolgovi in stroški. Gospod je v 104. razdelku svetoval glede cerkvenega finančnega položaja. Kako načela v 11.–18. in 78.–83. verzu lahko uporabite pri lastnih finančnih odločitvah?

Če bi radi izvedeli, kako je Gospod med drugim pripravil Cerkev, da bi se rešila iz spon dolgov, poglejte video o zgodbi Johna Tannerja (»Treasure in Heaven: The John Tanner Story«, ChurchofJesusChrist.org).

Če bi radi izvedeli več o Gospodovem »načinu« (16. verz), kako je poskrbel za svete, lahko preučite sporočilo predsednika Dietra F. Uchtdorfa »Poskrbimo na Gospodov način« (generalna konferenca, okt. 2011).

Predlogi za družinsko preučevanje svetih spisov in družinski večer

Nauk in zaveze 103:12, 36; 105:9–13.Ali so vašo družino (ali koga od vaših prednikov) kdaj prosili, naj naredi nekaj, kar se ni izšlo, kakor ste pričakovali? Kaj se lahko naučite iz odzivov članov Sionovega tabora, ko se njihovo potovanje ni končalo, kakor so pričakovali? (gl. »Glasniki obnove« na koncu osnutka)

Nauk in zaveze 104:13–18.Kaj nam daje Gospod? Kaj pričakuje, da bomo s tem naredili?

Nauk in zaveze 104:23–46.Družinski člani lahko te verze preučijo, da bodo ugotovili, kolikokrat Gospod obljubi, da bo »blagoslove pomnožil« (23. verz) za tiste, ki so zvesti. Mogoče bi bil to dober čas za »štetje blagoslovov« (»Blagoslove vse naštej«, Hvalnice in otroške pesmi, 8) in za pogovor, kako nam to lahko pomaga v težkih časih. Majhni otroci lahko narišejo risbe blagoslovov, za katere so zlasti hvaležni.

Nauk in zaveze 105:38–41.Kako lahko »[damo] predloge za mir« (40. verz), ko so drugi do nas neprijazni ali nepošteni? Kaj lahko naredite, da boste doma »zastava miru« (39. verz)?

Za več predlogov za poučevanje otrok gl. osnutek za ta teden v priročniku Come, Follow Me – For Primary (Pridi in hodi za menoj – za Osnovno).

Predlagana hvalnica: »Blagoslove vse naštej«, Hvalnice in otroške pesmi, 8.

Glasniki obnove

Sionov tabor

Ker Sionov tabor svetih nikdar ni pripeljal nazaj na njihovo zemljo v okraju Jackson, je veliko ljudi čutilo, da so bila njegova prizadevanja polomija. A ko so se udeleženci Sionovega tabora ozrli nazaj na svoje izkušnje, jih je veliko spoznalo, kako je Gospod v njihovih življenjih in svojem kraljestvu izpolnil višji namen. Sledi nekaj pričevanj.

Joseph Smith

Več kot štirideset let po Sionovem taboru je Joseph Young, ki je bil član tabora, poročal, da je Joseph Smith rekel naslednje:

»Bratje, nekateri ste name jezni, ker se v Misuriju niste bojevali; a naj vam povem, da Bog ni hotel, da se bojujete. Svojega kraljestva drugače ni mogel ustanoviti z dvanajstimi možmi, ki bi vrata evangelija odprli narodom zemlje, in s sedemdesetimi pod njihovim vodstvom, ki bi hodili po njihovih stopinjah, če jih ne bi vzel iz skupine mož, ki so darovali svoje življenje in ki so se tako močno žrtvovali kakor Abraham.

Torej, Gospod je dobil svoje dvanajstere in svoje sedemdesetere in poklicani bodo drugi zbori sedemdeseterih, ki se bodo žrtvovali, in tisti, ki svojih žrtev in darovanj še niso darovali, jih bodo po temle.«¹

Brigham Young

»Ko smo prispeli v Misuri, je Gospod spregovoril svojemu služabniku Josephu in rekel: ‘Sprejel sem vašo daritev.’ In imeli smo privilegij, da smo se vrnili. Ob vrnitvi me je veliko prijateljev vprašalo, kakšna korist je bila od tega, da se je može poklicalo od njihovega dela, da so šli v Misuri in se nato vrnili, ne da bi očitno sploh kaj opravili. ‘Komu je to koristilo?’ so spraševali. ‘Če je Gospod zapovedal, da mora biti storjeno, kakšen cilj je pri tem imel pred očmi?’ /…/ Tistim bratom sem rekel, da sem bil dobro plačan – z visokimi obrestmi – da, moja mera je bila polna čez rob zaradi znanja, ki sem ga prejel na potovanju s prerokom.«²

Wilford Woodruff

»V Sionovem taboru sem bil z Božjim prerokom. Z njim sem videl Božja dela. Videl sem, da je bila z njim Božja moč. Videl sem, da je prerok. Kar mu je bilo na tem poslanstvu razodeto z Božjo močjo, je bilo zame in za vse, ki so njegova navodila prejeli, velike vrednosti.«³

»Ko so bili člani Sionovega tabora poklicani, nas veliko nikdar ni videlo obrazov drugih; bili smo neznanci in veliko jih nikoli ni videlo preroka. Bili smo razkropljeni vsepovsod, kakor je koruza presejana skozi sito, po vsej državi. Bili smo mladi možje in v tistih prvih dneh smo bili poklicani, naj gremo rešit Sion, in kar smo morali storiti, smo morali storiti po veri. Iz različnih zveznih držav smo se zbrali v Kirtlandu in smo šli rešit Sion, da bi izpolnili zapoved, ki nam jo je dal Bog. Bog je naša dela sprejel, kakor je Abrahamova. Veliko smo opravili, čeprav so odpadniki in neverniki velikokrat postavili vprašanje: ‘Kaj ste naredili?’ Izkusili smo nekaj, česar ne bi mogli izkusiti nikakor drugače. Imeli smo privilegij, da smo gledali prerokov obraz, in imeli smo privilegij, da smo z njim prepotovali 1.600 kilometrov in videli, kako je po njem deloval Božji Duh, in razodetja Jezusa Kristusa, ki jih je prejemal, in izpolnitev teh razodetij. In kmalu nas je zbral kakšnih dvesto starešin iz vse dežele in nas poslal v širni svet pridigat evangelij Jezusa Kristusa. Če se ne bi pridružil Sionovemu taboru, me danes ne bi bilo tukaj [v Salt Lake Cityju, kjer služim v zboru dvanajsterih]. /…/ S tem, ko smo šli tja, smo bili vrženi v vinograd, da smo pridigali evangelij, in Gospod je naše delo sprejel. In med vsem delom in preganjanjem, ko so bila naša življenja v nevarnosti, smo morali delati in živeti po veri.«

»Izkušnje, ki smo jih dobili, ko smo potovali s Sionovim taborom, so bile bolj dragocene od zlata.«

Judith A. Mehr: Sionov tabor (Sionov tabor ob reki Fishing)