»Imejte v mislih: zaveza«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: Stara zaveza 2022 (2021)

»Imejte v mislih: zaveza«, Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine: 2022 (2021)

Imejte v mislih

Zaveza

V vsej Stari zavezi boste pogosto prebrali besedo zaveza. Danes navadno mislimo, da so zaveze svete obljube z Bogom, a v starem svetu so bile zaveze tudi zelo pomemben del človeških odnosov. Ljudje so zaradi varnosti in preživetja morali drug drugemu zaupati, zaveze pa so bile način zavarovanja tega zaupanja.

Ko je Bog torej z Noetom, Abrahamom ali Mojzesom govoril o zavezah, jih je prosil, naj z njim stopijo v odnos zaupanja. Eden najbolj znanih primerov zaveze v Stari zavezi je tista, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom in Saro – in jo nato obnovil z njunima potomcema Izakom in Jakobom (ki se imenuje tudi Izrael). To pogosto imenujemo Abrahamova zaveza, čeprav so jo v Stari zavezi poznali preprosto kot »zavezo«. Videli boste, da je Stara zaveza v osnovi zgodba o ljudstvu, ki je sebe videlo kot naslednika te zaveze – o ljudstvu zaveze.

Abrahamova zaveza je pomembna še danes, zlasti za svete iz poslednjih dni. Zakaj? Ker smo tudi mi ljudstvo zaveze, naj smo ali nismo neposredni Abrahamovi, Izakovi in Jakobovi potomci (gl. Galačanom 3:27–29). Iz tega razloga je pomembno, da razumemo, kaj Abrahamova zaveza je in kako se nanaša na nas danes.

Kaj je Abrahamova zaveza?

Abraham je hotel biti »večji privrženec pravičnosti« (Abraham 1:2), zato ga je Bog poklical, naj z njim stopi v zavezni odnos. Abraham ni bil prvi, ki je imel to željo, in ni bil prvi, ki je sklenil zavezo. In prizadeval si je za »blagoslove očetov« (Abraham 1:2), ki jih je Adamu in Evi nudila zaveza in za njima tistim, ki so si marljivo prizadevali za te blagoslove.

Božja zaveza z Abrahamom je obljubila čudovite blagoslove: nasledstvo dežele, številno potomstvo, dostop do duhovniških uredb in ime, ki ga bodo spoštovali še prihodnji rodovi. Toda ta zaveza se ni osredotočala le na blagoslove, ki sta jih prejela Abraham in njegova družina, ampak na to, kakšen blagoslov bodo slednji za druge Božje otroke. »[B]lagoslovil te bom,« je razglasil Bog, »in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje« (1 Mojzes 12:2–3).

Ali je ta zaveza Abrahamu, Sari in njunim potomcem dala privilegiran položaj med Božjimi otroki? Le v smislu, da je privilegij blagosloviti druge. Abrahamova družina naj bi »to delovanje in duhovništvo [prinesla] vsem narodom« in /…/ »evangelijsk[e] blagoslov[e], ki so blagoslovi odrešitve, in sicer večno življenje« (Abraham 2:9, 11).

Ta zaveza je blagoslov, po katerem je hrepenel Abraham. Abraham je potem, ko jo je prejel, v srcu rekel: »Tvoj služabnik te je iskreno iskal; sedaj sem te našel.« (Abraham 2:12)

To je bilo pred več tisoč leti, a ta zaveza je bila v naših dneh obnovljena (gl. 1 Nefi 22:8–12). In se trenutno izpolnjuje v življenjih Božjega ljudstva. Dejansko se njena izpolnitev bliža vrhuncu v poslednjih dneh, ko Božje delo napreduje in blagoslavlja družine po vsem svetu. In vsak, ki kakor Abraham želi biti večji privrženec pravičnosti, vsak, ki iskreno išče Gospoda, je lahko del nje.

Kaj mi pomeni Abrahamova zaveza?

Ste otrok zaveze. Ko ste se krstili, ste z Bogom sklenili zavezo. To zavezo obnovite vsak teden, ko vzamete zakrament. In svete zaveze sklenete v templju. Zaradi vseh teh zavez postanete soudeleženi v Abrahamovi zavezi, polnost katere najdete v tempeljskih uredbah. Predsednik Russell M. Nelson je učil: »V svetem templju lahko naposled postanemo skupni dediči blagoslovov večne družine, kakor je bilo obljubljeno Abrahamu, Izaku, Jakobu in njihovemu potomstvu.«¹

Preko teh zavez in uredb postanemo Božje ljudstvo (gl. 1 Mojzes 6:7, 5 Mojzes 7:6, 26:18, Ezekiel 11:20). Postanemo drugačni od sveta okrog nas. Zaveze nam omogočajo, da smo zvesti, predani učenci Jezusa Kristusa. Predsednik Nelson je pojasnil: »Naše zaveze nas [zavezujejo z Bogom] in nam dajejo Božjo moč.«² In ko Bog svoje ljudstvo blagoslovi s svojo močjo, je to s prošnjo in pričakovanjem, naj blagoslovijo druge – da bodo »blagoslov« za »vse družine zemlje« (Abraham 2:9, 11).

To je dragoceno spoznanje, ki nam je dano, ker je bila Abrahamova zaveza obnovljena preko preroka Josepha Smitha. Ko boste v Stari zavezi torej brali o zavezah, ne mislite zgolj na odnos Boga z Abrahamom, Izakom in Jakobom. Razmišljajte o njegovem odnosu z vami. Ko boste brali o obljubi o neštetem potomstvu (gl. 1 Mojzes 28:14), ne razmišljajte zgolj o milijonih tistih, ki imajo danes Abrahama za očeta. Razmišljajte tudi, da vam je Bog obljubil večne družine in večno rast (gl. Nauk in zaveze 131:1–4, 132:20–24). Ko boste brali o obljubi o deželi nasledstva, ne razmišljajte samo o deželi, obljubljeni Abrahamu. Razmišljajte tudi o celestialni usodi same Zemlje – dediščini, obljubljeni »krotkim«, ki »čakajo na Gospoda« (Matej 5:5, Psalmi 37:9, 11, gl. tudi Nauk in zaveze 88:17–20). In ko boste brali o obljubi, da bo Božje ljudstvo zaveze blagoslov za »vse družine zemlje« (Abraham 2:11), ne razmišljajte samo o delovanju Abrahama ali prerokov, ki so izšli iz njega. Razmišljajte tudi, kaj lahko naredite – kot privrženec Jezusa Kristusa v zavezi – da boste blagoslov za družine okrog vas.