družina se sprehaja v bližini templja

18

Izvajanje duhovniških uredb in blagoslovov

18.0

Uvod

Uredbe in blagoslovi so sveta dejanja, izvedena z duhovniškim polnomočjem in v imenu Jezusa Kristusa. Duhovniške uredbe in blagoslovi omogočajo dostop do Božje moči (gl. Nauk in zaveze 84:20).

Uredbe in blagoslove je treba izvajati z vero v nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa ter po vodstvu Svetega Duha. Voditelji poskrbijo, da se izvajajo z ustrezno odobritvijo (kadar je potrebna), s potrebnim duhovniškim polnomočjem, pravilno in z vrednimi udeleženci (gl. 18.3).

18.1

Odrešenjske in povzdignjenjske uredbe

Duhovništvo vključuje polnomočje za izvajanje evangelijskih uredb, ki so potrebne za odrešenje in povzdignjenje. Ko ljudje prejmejo te uredbe, z Bogom sklenejo svete zaveze. V nadaljevanju so navedene odrešenjske in povzdignjenjske uredbe:

• krst

• potrditev in dar Svetega Duha

• podelitev Melkizedekovega duhovništva in posvetitev v službo (za moške)

• tempeljska obdaritev

• tempeljsko pečatenje

Če otrok, ki se je rodil v zavezi, umre pred osmim letom starosti, ni potrebe po nobeni uredbi ali njenem izvajanju. Če se otrok ni rodil v zavezi, potrebuje le uredbo pečatenja k staršem. Zaradi Odrešenikove odkupne daritve so vsi otroci, ki umrejo pred osmim letom starosti, » odrešeni v nebeško celestialno kraljestvo« (Nauk in zaveze 137:10, gl. tudi Moroni 8:8–12).

18.3

Sodelovanje pri uredbi ali blagoslovu

Tisti, ki izvajajo ali sodelujejo v uredbi ali blagoslovu, morajo imeti potrebno duhovniško polnomočje in biti vredni. Na splošno je merilo vrednosti povezano s posedovanjem tempeljske dovolilnice. A po vodstvu Duha in navodilih v tem poglavju škofje in kolski predsedniki očetom in možem, ki imajo potrebno duhovniško službo, lahko dovolijo, da izvedejo oziroma sodelujejo v nekaterih uredbah in blagoslovih, čeprav niso v celoti vredni templja. Sodelovati ne sme brat z duhovništvom, ki ima nerazrešene resne grehe.

Za izvajanje ali prejemanje nekaterih uredb in blagoslovov je potrebna odobritev predsedujočega voditelja, ki ima potrebne duhovniške ključe (gl. 3.4.1). Slednje po potrebi lahko odobri svetovalec, ki ga voditelj pooblasti. Glejte naslednje razpredelnice. Kar se nanaša na kolske predsednike, velja tudi za predsednike misijonov. Kar se nanaša na škofe, velja tudi za predsednike vej.

Kateri voditelji imajo ključe, da odobrijo izvajanje in prejem odrešenjskih in povzdignjenjskih uredb?

Uredba	Kdo ima ključe
Uredba krst	Kdo ima ključe škof (za osemletne otroke in za člane v evidenci v starosti devet let in več, pri katerih se je s krstom odlašalo zaradi motenj v duševnem razvoju) predsednik misijona (za spreobrnjence)
Uredba potrditev in dar Svetega Duha	Kdo ima ključe škof (za osemletne otroke in za člane v evidenci v starosti devet let in več, pri katerih se je s krstom odlašalo zaradi motenj v duševnem razvoju) predsednik misijona (za spreobrnjence)
Uredba Podelitev Melkizedekovega duhovništva in posvetitev v službo (za moške)	Kdo ima ključe kolski predsednik
Uredba tempeljska obdaritev	Kdo ima ključe škof in kolski predsednik
Uredba tempeljsko pečatenje	Kdo ima ključe škof in kolski predsednik

Kateri voditelji imajo ključe za odobritev izvajanja in prejema drugih uredb in blagoslovov?

Uredba oziroma blagoslov	Kdo ima ključe
Uredba oziroma blagoslov imenovanje in blagoslov otrok	Kdo ima ključe škof
Uredba oziroma blagoslov zakrament	Kdo ima ključe škof
Uredba oziroma blagoslov podelitev Aronovega duhovništva in posvetitev v službo (za mladeniče in moške)	Kdo ima ključe škof
Uredba oziroma blagoslov oddeljevanje članov za služenje v poklicih	Kdo ima ključe Glejte 30.8.
Uredba oziroma blagoslov posvečeno olje	Kdo ima ključe odobritev ni potrebna
Uredba oziroma blagoslov blagoslov za bolne	Kdo ima ključe odobritev ni potrebna
Uredba oziroma blagoslov blagoslovi tolažbe in nasveta, vključno z očetovimi blagoslovi	Kdo ima ključe odobritev ni potrebna
Uredba oziroma blagoslov posvetitev domov	Kdo ima ključe odobritev ni potrebna
Uredba oziroma blagoslov posvetitev grobov	Kdo ima ključe duhovniški voditelj, ki predseduje med pogrebnim bogoslužjem
Uredba oziroma blagoslov patriarhalni blagoslov	Kdo ima ključe škof

18.4

Uredbe za mladoletne otroke

Mladoletni otrok lahko uredbe in blagoslove prejme le, če to dovolijo starši ali zakoniti skrbniki. Dovoljenje starša ali skrbnika, ki nima pravne podlage, da bi ukrepu nasprotoval, ni potrebno.

18.6

Imenovanje in blagoslov otrok

Otroke se navadno imenuje in blagoslovi na sestanku za post in pričevanja v oddelku, v katerem prebivata starša.

18.6.1

Kdo daje blagoslov

Uredbo imenovanja in blagoslova otroka izvedejo bratje z Melkizedekovim duhovništvom v skladu z Naukom in zavezami 20:70.

Posameznik ali družina, ki želi, da otrok prejme ime in blagoslov, uredbo uskladi s škofom. On ima duhovniške ključe za imenovanje in blagoslov otrok v oddelku.

Škof očetu, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, lahko dovoli, da svojega otroka imenuje in blagoslovi, čeprav oče ni v celoti vreden templja (gl. 18.3). Škofje očete spodbujajo, naj se pripravijo, da bodo blagoslovili svoje otroke.

18.6.2

Navodila

Bratje z Melkizedekovim duhovništvom se po navodilih škofovstva zberejo v krogu, da bodo otroka imenovali in blagoslovili. Roke položijo pod dojenčka, ali pa roke nežno položijo na glavo starejšega otroka. Potem tisti, ki je v vlogi glasu:

1. nagovori nebeškega Očeta kakor v molitvi,

2. navede, da se blagoslov izvaja z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem,

3. otroka imenuje,

4. otroka nagovori,

5. otroka blagoslovi, kakor ga vodi Duh,

6. zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

18.6.3

Obrazec za otrokovo dokumentacijo in potrdilo o blagoslovu

Preden otroka blagoslovijo, tajnik uporabi Vire za voditelje in tajnike (VVT), da pripravi Obrazec za otrokovo dokumentacijo. Po blagoslovu v sistemu ustvari člansko dokumentacijo in pripravi Potrdilo o blagoslovu. To potrdilo podpiše škof in ga da otrokovim staršem oziroma skrbnikom.

Ime in priimek v članski dokumentaciji in na potrdilu se morata ujemati s tem na rojstnem listu, v rojstnem registru ali z veljavnim zakonitim imenom in priimkom.

18.7

Krst

Da nekdo postane član Cerkve in prejme Svetega Duha, mora tisti, ki ima polnomočje, izvesti krst, tako da se oseba v celoti potopi pod vodo. Vsi, ki bi bili radi povzdignjeni, morajo posnemati Odrešenikov vzor, tako da prejmejo te uredbe.

18.7.1

Odobritev za krst in potrditev

18.7.1.1

Otroci v evidenci

Škof ima duhovniške ključe za krščevanje osemletnikov v evidenci. Te otroke bi morali krstiti in potrditi na osmi rojstni dan ali kmalu potem, kakor je najbolje (gl. Nauk in zaveze 68:27). To so otroci, za katere v Cerkvi že obstaja članska dokumentacija (gl. 33.6.2). Ko dopolnijo osem let, škof poskrbi, da jim je dana vsaka priložnost, da sprejmejo evangelij ter se krstijo in so potrjeni.

Z otroki v evidenci ima razgovor za krst in potrditev škof ali zadolženi svetovalec. Navodila so v 31.2.3.1.

Več o izpolnjevanju dokumentacije za krst in potrditev glejte 18.8.3.

18.7.1.2

Spreobrnjenci

Ključe za krščevanje in potrjevanje spreobrnjencev ima predsednik misijona. S tem razlogom imajo redni misijonarji s spreobrnjenci razgovore za krst in potrditev.

18.7.2

Krstno bogoslužje

Krstno bogoslužje naj bo preprosto, kratko in duhovno spodbudno. Vključuje lahko:

1. uvodno glasbo,

2. kratek pozdravni nagovor brata, ki vodi bogoslužje,

3. uvodno hvalnico in molitev,

4. eno ali dve kratki sporočili o evangelijskih témah, kot sta krst in dar Svetega Duha,

5. glasbeni izbor,

6. krst,

7. čas tihega premišljevanja, ko se tisti, ki so sodelovali pri krstu, preoblečejo v suha oblačila (medtem se lahko igra ali poje hvalnico ali pesem za Osnovno),

8. potrditev osemletnega člana v evidenci; potrditev spreobrnjencev, če tako odloči škof (gl. 18.8),

9. pričevanja novih spreobrnjencev, če slednji to želijo,

10. zaključno hvalnico in molitev,

11. zaključno glasbo.

Ko se otrok v evidenci pripravlja na krst, se član škofovstva in predsedstvo Osnovne posvetujejo z družino, da načrtujejo in določijo datum krstnega bogoslužja. Bogoslužje vodi član škofovstva. Če bo v istem mesecu krščenih več kot en otrok, imajo lahko skupno krstno bogoslužje.

V kolih z veliko otroki v evidenci imajo otroci iz več oddelkov lahko skupno krstno bogoslužje. Bogoslužje vodi član kolskega predsedstva ali zadolženi visoki svetovalec.

S krstom družinskega člana ne odlašajte, zato da bi oče lahko prejel duhovništvo in krst izvedel sam.

Pod vodstvom škofovstva, oddelčni misijonarski voditelj (če je poklican) ali član predsedstva zbora starešin, ki vodi misijonarsko delo v oddelku, načrtuje in vodi krstna bogoslužja za spreobrnjence. Usklajujejo se z rednimi misijonarji.

18.7.3

Kdo izvaja uredbo

Krstno uredbo opravi duhovnik oziroma brat z Melkizedekovim duhovništvom. Tistega, ki krščuje, mora odobriti škof (ali predsednik misijona, če krščuje redni misijonar).

Škof lahko dovoli očetu, ki je duhovnik oziroma brat z Melkizedekovim duhovništvom, da krsti svojega otroka, četudi oče ni v celoti vreden templja (gl. 18.3). Škofje očete spodbujajo, da se pripravijo, da bodo krstili svoje otroke.

18.7.4

Kje se izvaja uredba

Krsti naj se izvajajo v krstilnici, če je na voljo. Če krstilnice ni, se lahko uporabi varen kraj z vodo.

Ko se bazen polni, mora biti zaradi varnosti navzoč odgovoren odrasel in mora ostati, dokler se bazen ne izprazni, očisti in zavaruje. Bazen naj se izprazni nemudoma po vsakem krstnem bogoslužju. Ko se krstilnice ne uporablja, naj bodo vrata vanjo zaklenjena.

18.7.5

Oblačila

Ta, ki izvaja krst, in ta, ki se krsti, sta oblečena v bela oblačila, skozi katera se ne vidi, ko so mokra. Oseba z obdaritvijo nosi tempeljske garme pod oblačili, ko krščuje. Lokalne enote krstna oblačila kupijo iz proračunskih sredstev in ne zaračunajo uporabe.

Krstna oblačila lahko naročite na store.ChurchofJesusChrist.org.

18.7.6

Priči

Vsak krst opazujeta dve priči, ki ju odobri predsedujoči voditelj, ki poskrbita, da se ga izvede pravilno. Priči sta lahko krščena člana Cerkve, vključno z otroki in mladino.

Krst je treba ponoviti, če besede niso izgovorjene točno tako, kakor so navedene v Nauku in zavezah 20:73. Ponoviti ga je treba tudi, če del telesa, nekaj las ali oblačil ni popolnoma pod vodo.

18.7.7

Navodila

Ko duhovnik oziroma brat z Melkizedekovim duhovništvom izvede krst:

1. Stoji v vodi z osebo, ki se bo krstila.

2. Z levo roko jo prime za desno zapestje (zaradi prikladnosti in varnosti). Oseba, ki se krsti, duhovniškega brata z levo roko prime za levo zapestje.

3. Roko dvigne pravokotno v obliki črke L.

4. Izreče ime in priimek osebe in reče: »Ker me je Jezus Kristus pooblastil, te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.« (Nauk in zaveze 20:73)

5. Oseba se z desnico (zaradi prikladnosti) prime za nos; nato ji duhovnik desnico položi visoko na hrbet in jo z oblačili popolnoma potopi pod vodo.

6. Pomaga ji priti iz vode.

18.8

Potrditev in dar Svetega Duha

Po krstu se krščenega s polaganjem rok potrdi za člana Cerkve in prejme Svetega duha (gl. Nauk in zaveze 20:41, Apostolska dela 19:1–6). Krščeni postane član Cerkve, potem ko sta obe ti uredbi zaključeni in pravilno zavedeni (gl. Janez 3:5, Nauk in zaveze 33:11, 3 Nefi 27:20).

Izvedbo potrditve nadzoruje škof. Osemletniki so navadno potrjeni na dan, ko se krstijo. Spreobrnjenci so navadno potrjeni na katerem koli zakramentnem sestanku v oddelku, kjer živijo, najbolje na nedeljo po krstu.

Ko član škofovstva predstavi nove člane, upošteva navodila v 29.2.1.1.

18.8.1

Kdo izvaja uredbo

Vlogo glasu pri potrditvi ima lahko le brat z Melkizedekovim duhovništvom, ki je vreden templja. Vendar škof očetu, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, lahko dovoli, da stoji v krogu za potrditev svojega otroka, čeprav oče ni v celoti vreden templja(gl. 18.3).

Pri tej uredbi sodeluje vsaj en član škofovstva. Če so spreobrnjenca poučevali misijonarji, jih škof lahko povabi zraven.

18.8.2

Navodila

Pod vodstvom škofovstva pri potrditvi lahko sodeluje eden ali več bratov z Melkizedekovim duhovništvom. Svoje roke nahalno položijo na glavo osebe. Potem tisti, ki je v vlogi glasu:

1. Osebo pokliče po imenu in priimku.

2. Izjavi, da se blagoslov izvaja z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem.

3. Potrdi ga za člana Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

4. Izreče »prejmi Svetega Duha« (ne »prejmi dar Svetega Duha«).

5. Po vodstvu Duha izreče besede blagoslova.

6. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

18.8.3

Dokumentacija in potrdilo o krstu in potrditvi

Preden ima otrok v evidenci razgovor za krst, tajnik uporabi VVT, da pripravi Obrazec za krst in potrditev. Škof ali zadolženi svetovalec vodi razgovor in podpiše obrazec. Tajnik po krstu in potrditvi ta obrazec uporabi za dopolnitev otrokove članske dokumentacije v VVT.

Ko ima redni misijonar s spreobrnjencem razgovor za krst, izpolni dokumentacijo za krst in potrditev in pri tem uporabi aplikacijo Področni planer (ABP). Misijonarji po krstu in potrditvi podatke vnesejo v ABP in jih elektronsko pošljejo oddelčnemu tajniku. Oddelčni tajnik podatke pregleda v VVT in ustvari člansko dokumentacijo.

Potem ko je članska dokumentacija ustvarjena, tajnik pripravi potrdilo o krstu in potrditvi. To potrdilo podpiše škof in ga da krščenemu.

Ime in priimek v članski dokumentaciji in na potrdilu se morata ujemati s tem na rojstnem listu, v rojstnem registru ali z veljavnim zakonitim imenom in priimkom.

18.9

Zakrament

Člani Cerkve se sestanejo v nedeljo, da častijo Boga in vzamejo zakrament (gl. Nauk in zaveze 20:75, 59:9, Moroni 6:5–6). Med to uredbo vzamejo kruh in vodo, da se spomnijo, kako je Odrešenik žrtvoval svoje meso in kri, in da obnovijo svoje svete zaveze (gl. Matej 26:26–28, Prevod Josepha Smitha, Marko 14:20–25, Luka 22:15–20, 3 Nefi 18, Moroni 6:6).

18.9.1

Odobritev za izvajanje zakramenta

Škof ima duhovniške ključe za izvajanje zakramenta v oddelku. Vsi, ki sodelujejo pri pripravah, blagoslovu in razdeljevanju zakramenta, morajo dobiti dovoljenje od njega ali od nekoga pod njegovim vodstvom.

18.9.2

Kdo izvaja uredbo

• Zakrament lahko pripravijo učitelji, duhovniki in bratje z Melkizedekovim duhovništvom.

• Zakrament lahko blagoslovijo duhovniki in bratje z Melkizedekovim duhovništvom.

• Zakrament lahko razdelijo diakoni, učitelji, duhovniki in bratje z Melkizedekovim duhovništvom.

18.9.3

Navodila za zakrament

Zaradi svete narave zakramenta se morajo duhovniški voditelji pozorno pripraviti, da se upošteva red in spoštljivost.

Vse za zakrament lahko naročite na store.ChurchofJesusChrist.org.

Tisti, ki izvajajo zakrament, morajo to storiti dostojanstveno, zavedajoč se, da predstavljajo Gospoda.

Razdeljevanje zakramenta mora biti pristno in ne preveč uradno.

Čeprav je zakrament za člane Cerkve, ne smete narediti ničesar, s čimer bi drugim preprečili, da bi ga vzeli.

18.9.4

Navodila

1. Tisti, ki zakrament pripravijo, ga blagoslovijo in razdelijo, si najprej roke umijejo z milom ali drugim sredstvom za umivanje rok.

2. Učitelji, duhovniki ali bratje z Melkizedekovim duhovništvom poskrbijo, da so pladnji z nerazlomljenim kruhom, pladnji s kozarčki s čisto vodo in čisti prti pripravljeni pred začetkom sestanka.

3. Ko člani oddelka pojejo zakramentno hvalnico, tisti, ki bodo blagoslovili zakrament, spoštljivo stojijo, odstranijo prt, ki pokriva pladnje s kruhom, in kruh razlomijo na za grižljaj velike koščke.

4. Po hvalnici tisti, ki blagoslavlja kruh, poklekne in izreče zakramentno molitev za kruh (gl. Nauk in zaveze 20:77).

5. Škof poskrbi, da sta zakramentni molitvi izgovorjeni jasno, točno in dostojanstveno. Če nekdo naredi napako pri izgovorjavi besed in se popravi, nadaljnji popravki niso potrebni. Če svoje napake ne popravi, ga škof prijazno prosi, naj molitev ponovi.

6. Po molitvi duhovniški bratje kruh spoštljivo razdelijo članom. Najprej ga prejme predsedujoči voditelj, potem pa ni določenega zaporedja. Ko se pladenj izroči članom, si ga lahko podajajo.

7. Člani kruh po možnosti vzamejo z desnico.

8. Ko je kruh razdeljen vsem članom, tisti, ki razdeljujejo zakrament, pladnje vrnejo na zakramentno mizo. Tisti, ki blagoslovijo zakrament, prt poveznejo čez pladnje s kruhom in odkrijejo pladnje z vodo.

9. Tisti, ki blagoslavlja vodo, poklekne in izreče zakramentno molitev za vodo (gl. Nauk in zaveze 20:79). Namesto besede vino uporablja besedo voda.

10. Po molitvi duhovniški bratje kruh spoštljivo razdelijo članom. Najprej ga prejme predsedujoči voditelj, potem pa ni določenega zaporedja.

11. Ko je voda razdeljena vsem članom, tisti, ki razdeljujejo zakrament, pladnje vrnejo na zakramentno mizo. Tisti, ki so blagoslovili zakrament, pladnje pokrijejo s prtom in tisti, ki so zakrament blagoslovili in razdelili, se spoštljivo usedejo na svoje mesto.

12. Po sestanku tisti, ki so zakrament pripravili, pospravijo, zložijo prte in odstranijo neporabljen kruh.

18.10

Podelitev duhovništva in posvetitev v službo

Obstajata dve veji duhovništva: Aronovo in Melkizedekovo (gl. 3.3, Nauk in zaveze 107:1, 6). Ko se moškemu podeli duhovništvo, je prav tako posvečen v službo v tem duhovništvu. Potem ko je moškemu podeljeno eno od teh duhovništev, ga je treba le še posvetiti v druge službe v tem duhovništvu.

18.10.1

Melkizedekovo duhovništvo

Kolski predsednik ima duhovniške ključe za podeljevanje Melkizedekovega duhovništva in posvetitev v službo starešine in velikega duhovnika. Vendar škof navadno predloži priporočila za ti posvetitvi.

18.10.1.1

Starešine

Vredni bratje lahko prejmejo Melkizedekovo duhovništvo in so posvečeni za starešine, ko so stari osemnajst let in več. Škof glede na osebne okoliščine odloči, ali naj se mladeniča priporoči za posvetitev v starešino kmalu po osemnajstem rojstnem dnevu ali naj še ostane z zborom duhovnikov.

Preden se škof odloči, se najprej posvetuje z mladeničem in njegovimi starši oziroma skrbniki. Vredne moške bi bilo treba posvetiti za starešine do devetnajstega leta starosti oziroma preden odidejo od doma na študij, na služenje rednega misijona, na služenje vojske ali sprejmejo redno zaposlitev.

Nedavno krščeni moški, stari osemnajst let ali več, so posvečeni za starešine, potem ko:

• prejmejo Aronovo duhovništvo in služijo kot duhovniki,

• pridobijo zadostno razumevanje evangelija,

• pokažejo, da so vredni.

Pri tem ni važno, koli časa je nekdo že član Cerkve.

18.10.1.2

Veliki duhovniki

Moški so posvečeni za velike duhovnike, ko so poklicani v kolsko predsedstvo, visoki svet ali škofovstvo.

18.10.1.3

Razgovori in izkazana podpora

Škof ima z odobritvijo kolskega predsedstva razgovore z bratom, kakor narekuje Vpis posvetitve v Melkizedekovo duhovništvo. Potem ima z njim razgovor tudi član kolskega predsedstva. Okrožni predsednik ima z odobritvijo predsednika misijona lahko razgovor z bratom, ki bo posvečen za starešino (gl. 6.3).

18.10.2

Aronovo duhovništvo

Škof ima duhovniške ključe za podeljevanje Aronovega duhovništva in posvetitev v službo diakona, učitelja in duhovnika. Vredni bratje so navadno posvečeni v te službe pri naslednjih starostih, ne pa prej:

• Diakon na začetku leta, ko dopolni dvanajst let.

• Učitelj na začetku leta, ko dopolni štirinajst let.

• Duhovnik na začetku leta, ko dopolni šestnajst let.

Škof ali zadolženi svetovalec ima razgovor s tistimi, ki naj bi jih posvetili v diakone ali učitelje, da ugotovi, ali so duhovno pripravljeni. Škof ima razgovore z brati, ki naj bi jih posvetili za duhovnike.

Škof pred razgovorom z mladeničem glede duhovniške posvetitve pridobi ustno dovoljenje staršev oziroma skrbnikov. Dovoljenje starša ali skrbnika, ki nima pravne podlage, da bi ukrepu nasprotoval, ni potrebno.

18.10.3

Izkazovanje podpore članu pred posvetitvijo

Potem ko je imel brat razgovor in je bil spoznan za vrednega, da se ga posveti v duhovniško službo, se ga predstavi, da ga podprejo (gl. Nauk in zaveze 20:65, 67). Brate, ki jih bodo posvetili za starešine oziroma velike duhovnike, član kolskega predsedstva predstavi na generalnem zasedanju kolske konference (za navodila za okrožne predsednike gl. 6.3). Brate, ki bodo posvečeni za diakone, učitelje ali duhovnike, član škofovstva predstavi na zakramentnem sestanku.

Tisti, ki vodi izkazovanje podpore, brata prosi, da vstane. Najavi predlog za podelitev Aronovega ali Melkizedekovega duhovništva (po potrebi) in da se brata posveti v duhovniško službo. Člane nato prosi, da predlog podprejo. Na primer, pri predstavitvi brata za posvetitev v starešino lahko uporabi besede:

»Predlagamo, da [ime in priimek] prejme Melkizedekovo duhovništvo in se ga posveti za starešino. Tisti, ki soglašate, dvignite roko. [Za hip se ustavite.] Tisti, ki nasprotujete, če kdo, to prav tako lahko pokažete. [Za hip se ustavite.]«

Če član na dobrem glasu poklicu nasprotuje, se predsedujoči voditelj ali drugi zadolženi duhovniški voditelj z njim sestane zasebno po sestanku. Voditelj poskuša razumeti, zakaj član nasprotuje. Poizve, ali član ve za obnašanje, ki bi predlaganemu preprečevalo, da bi ga posvetili v duhovniško službo.

V nekaterih primerih je morda treba brata posvetiti za starešino ali velikega duhovnika, preden se ga predstavi na kolski konferenci. Ko se to zgodi, se ga predstavi na oddelčnem zakramentnem sestanku, da se mu izkaže podpora. Nato se ga predstavi na naslednji kolski konferenci, da se posvetitev potrdi (postopek za izkazovanje podpore, se prilagodi).

18.10.4

Kdo izvaja uredbo

Kolski predsednik ali brat z Melkizedekovim duhovništvom pod njegovim vodstvom lahko posveti moškega v službo starešine. Posvetitev z odobritvijo predsednika misijona lahko izvede okrožni predsednik oziroma nekdo pod njegovim vodstvom (gl. 6.3). V krogu lahko stojijo le bratje z Melkizedekovim duhovništvom.

Moškega v službo velikega duhovnika lahko posveti kolski predsednik ali veliki duhovnik pod njegovim vodstvom. V krogu lahko stojijo le veliki duhovniki.

Tisti, ki moškega oddeli v službo Melkizedekovega duhovništva, mora biti vreden templja. Navzoč mora biti kolski predsednik oziroma nekdo, ki ga določi slednji.

Brata v službo diakona, učitelja ali duhovnika lahko posveti duhovnik oziroma brat z Melkizedekovim duhovništvom. Pooblastiti ga mora škof. Navzoč mora biti škof oziroma nekdo, ki ga določi slednji.

Brat, ki želi sodelovati v posvetitvi v Aronovo duhovništvo, mora biti duhovnik oziroma brat z Melkizedekovim duhovništvom.

Škof lahko dovoli očetu, ki je duhovnik oziroma brat z Melkizedekovim duhovništvom, da svojega sina posveti v službo diakona, učitelja ali duhovnika, čeprav oče ni v celoti vreden templja (gl. 18.3). Škofje spodbujajo očete, naj se pripravijo, da bodo posvetili svoje sinove.

18.10.5

Navodila

Za podelitev duhovništva in posvetitev v duhovniško službo, eden ali več pooblaščenih bratov z duhovništvom svoje roke lahno položi na glavo kandidata. Potem tisti, ki je v vlogi glasu:

1. Brata pokliče po imenu in priimku.

2. Navede polnomočje, ki ga ima za izvajanje uredbe (bodisi Aronovo bodisi Melkizedekovo duhovništvo).

3. Podeli Aronovo ali Melkizedekovo duhovništvo, razen če ni bilo že podeljeno.

4. Brata posveti v službo Aronovega ali Melkizedekovega duhovništva in mu podeli pravice, moči in polnomočje te službe.

5. Po vodstvu Duha izreče besede blagoslova.

6. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

Da se brata posveti v duhovniško službo, potem ko so mu že podelili ustrezno duhovništvo, ta, ki posvetitev izvaja, preskoči tretji korak.

18.10.6

Dokumentacija in potrdilo o posvetitvi

Preden ima brat razgovor, da se ga bo posvetilo v službo v Aronovem duhovništvu, tajnik uporabi VVT, da pripravi dokumentacijo za posvetitev v Aronovo duhovništvo. Razgovor vodi škof ali zadolženi svetovalec in obrazec podpiše, če so vsi pogoji glede vrednosti izpolnjeni.

Škof ali zadolženi svetovalec po posvetitvi obrazec izpolni in ga da tajniku. Posvetitev vnese v VVT in pripravi potrdilo o posvetitvi.

Na dokument o posvetitvi in potrdilo je treba napisati veljavno zakonito ime osebe.

18.11

Oddeljevanje članov za služenje v poklicih

Člani, ki so poklicani in se jim izkaže podpora, morajo na večino cerkvenih položajev biti oddeljeni, da lahko na tem položaju služijo (gl. Janez 15:16, Nauk in zaveze 42:11, gl. tudi 3.4.3.1 v tem priročniku). Med oddeljevanjem posameznik prejme, prvič, polnomočje za delovanje v poklicu, in, drugič, besede blagoslova po vodstvu Duha.

Kolski predsedniki, škofje in predsedniki zborov prejmejo ključe predsedstva, ko se jih oddeli (gl. 3.4.1.1). Vendar besede ključi ne bi smeli uporabiti, ko se člane oddeli za služenje v drugih poklicih, vključno s svetovalci in predsedstvi.

18.11.1

Kdo izvaja oddelitev

Oddelitev izvede brat z Melkizedekovim duhovništvom. Dobiti mora odobritev voditelja, ki ima ustrezne duhovniške ključe. Tisti, ki imajo polnomočje za izvajanje oddelitev, so navedeni v 30.8. Starešina ne sme izreči oddelitve ali stati v krogu, če mora moškega oddeliti v poklic moški, ki je veliki duhovnik.

Pod vodstvom predsedujočega voditelja pri oddelitvi lahko sodeluje eden ali več bratov z Melkizedekovim duhovništvom. Predsednike se oddeli pred njihovimi svetovalci.

Vendar predsedujoči voditelj možu ali očetu, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, lahko dovoli, da stoji v krogu za oddelitev svoje žene ali otroka, čeprav ni v celoti vreden templja (gl. 18.3).

18.11.2

Navodila

Eden ali več pooblaščenih bratov z Melkizedekovim duhovništvom lahno položi roke na glavo osebe. Potem tisti, ki je v vlogi glasu:

1. Osebo pokliče po imenu in priimku.

2. Izjavi, da deluje z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem.

3. Osebo oddeli za poklic v kolu, oddelku, zboru ali razredu.

4. Podeli ključe, če jih mora oseba prejeti.

5. Po vodstvu Duha izreče besede blagoslova.

6. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

18.12

Blagoslov olja

Bratje z Melkizedekovim duhovništvom morajo oljčno olje posvetiti, preden ga uporabijo za maziljenje bolnih ali trpečih (gl. Jakob 5:14). Drugega olja se ne sme uporabljati.

Stekleničke za olje so na voljo na store.ChurchofJesusChrist.org.

Člani posvečenega olja ne smejo zaužiti ali ga nanašati na prizadete dele telesa.

18.12.1

Kdo izvaja uredbo

Olje lahko posveti eden ali več bratov z Melkizedekovim duhovništvom. Ne potrebujejo dovoljenja duhovniškega voditelja.

18.12.2

Navodila

Brat z Melkizedekovim duhovništvom olje posveti tako da:

1. Drži odprto stekleničko z olivnim oljem.

2. Nagovori nebeškega Očeta kakor v molitvi.

3. Izjavi, da deluje z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem.

4. Posveti olje (ne stekleničke) in ga oddeli za maziljenje in blagoslov bolnih in trpečih.

5. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

18.13

Blagoslavljanje bolnih

Blagoslavljanje bolnih »s polaganjem rok« ima dva dela: maziljenje z oljem in pečatenje maziljenja z blagoslovom. Če posvečenega olja ni na voljo, se blagoslov lahko da z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem brez maziljenja.

18.13.1

Kdo da blagoslov

Samo vredni bratje z Melkizedekovim duhovništvom lahko dajo blagoslov bolnim in trpečim. Ne potrebujejo dovoljenja duhovniškega voditelja. Po možnosti oče z Melkizedekovim duhovništvom lahko blagoslovi bolne člane svoje družine.

Bolne običajno blagoslovita vsaj dva Melkizedekova duhovniška brata. Kakorkoli, eden lahko opravi oboje, maziljenje in pečatenje.

18.13.2

Navodila

Maziljenje z oljem izvede brat z Melkizedekovim duhovništvom, ki:

1. Na glavo osebe da kapljico olja.

2. Svoje roke lahno položi na glavo osebe in jo pokliče po imenu in priimku.

3. Izjavi, da deluje z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem.

4. Izjavi, da jo mazili z oljem, ki je bilo posvečeno za maziljenje in blagoslov bolnih in trpečih.

5. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

Pri pečatenju maziljenja eden ali več pooblaščenih bratov z Melkizedekovim duhovništvom lahno položi roke na glavo osebe. Potem tisti, ki maziljenje pečati:

1. Osebo pokliče po imenu in priimku.

2. Izjavi, da maziljenje pečati z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem.

3. Po vodstvu Duha izreče besede blagoslova.

4. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

18.14

Blagoslovi tolažbe in nasveta, vključno z očetovimi blagoslovi

18.14.1

Kdo da blagoslov

Bratje z Melkizedekovim duhovništvom lahko dajo blagoslove tolažbe in nasveta družinskim članom in drugim, ki jih zanje prosijo.

Oče, ki ima Melkizedekovo duhovništvo, lahko svojim otrokom da očetov blagoslov. Starši svoje otroke spodbujajo, naj v stiski prosijo za očetov blagoslov. Očetov blagoslov se lahko zapiše za osebno uporabo.

Brat z Melkizedekovim duhovništvom ne potrebuje odobritve duhovniškega voditelja, zato da da blagoslov tolažbe in nasveta ali očetov blagoslov.

18.14.2

Navodila

Pri blagoslovu tolažbe in nasveta ali očetovemu blagoslovu eden ali več bratov z Melkizedekovim duhovništvom svoje roke lahno položi na glavo osebe. Potem tisti, ki je v vlogi glasu:

1. Osebo pokliče po imenu in priimku.

2. Navede, da se blagoslov izvaja z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem.

3. Po vodstvu Duha izreče besede blagoslova, tolažbe in nasveta.

4. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

18.15

Posvetitev doma

Člani Cerkve svoje domove lahko posvetijo z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem.

18.15.2

Navodila

Brat z Melkizedekovim duhovništvom dom posveti tako da:

1. Nagovori nebeškega Očeta kakor v molitvi.

2. Izjavi, da deluje z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem.

3. Dom posveti kot svet kraj, kjer lahko biva Sveti Duh, in po vodstvu Duha izreče druge besede.

4. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

18.16

Posvetitev groba

18.16.1

Kdo posveti grob

Ta, ki posveti grob, mora imeti Melkizedekovo duhovništvo in ga mora za to pooblastiti duhovniški voditelj, ki vodi pogrebno bogoslužje.

18.16.2

Navodila

Brat z Melkizedekovim duhovništvom grob posveti tako da:

1. Nagovori nebeškega Očeta kakor v molitvi.

2. Izjavi, da deluje z Melkizedekovim duhovniškim polnomočjem.

3. Grobnemu zemljišču dodeli namen in ga posveti kot kraj počitka za pokojnikovo telo.

4. Moli, da bo kraj posvečen in zaščiten do vstajenja (kjer je primerno).

5. Nebeškega Očeta prosi, naj tolaži družino, in po vodstvu Duha izrazi svoje misli.

6. Zaključi v imenu Jezusa Kristusa.

Če je telo člana Cerkve upepeljeno, predsedujoči voditelj uporabi svojo presojo, ali naj posveti kraj, kjer se hrani pepel.

18.17

Patriarhalni blagoslov

Vsak vreden, krščeni član ima pravico prejeti patriarhalni blagoslov, ki nudi navdihnjeno vodstvo nebeškega Očeta (gl. 1 Mojzes 48:14–16, 49, 2 Nefi 4:3–11).

S članom, ki želi prejeti patriarhalni blagoslov, ima razgovor škof ali zadolženi svetovalec. Če je član vreden, tisti, ki vodi razgovor, pripravi priporočilo za patriarhalni blagoslov. Odda ga preko sistema Patriarhalni blagoslovi na ChurchofJesusChrist.org.

Tisti, ki napiše priporočilo za patriarhalni blagoslov, se prepriča, da je član dovolj zrel, da razume pomen in sveto naravo blagoslova.

18.17.1

Prejem patriarhalnega blagoslova

Ko član prejme priporočilo, stopi v stik s patriarhom, da se dogovori za srečanje, da bo prejel patriarhalni blagoslov. Na dogovorjeni dan bi moral član iti k patriarhu v duhu molitve in v nedeljskih oblačilih.

Vsak patriarhalni blagoslov je svet, zaupen in oseben. Zato se ga da v zasebnosti z izjemo omejenega števila družinskih članov, ki so lahko navzoči.

Tisti, ki prejme patriarhalni blagoslov, bi moral besede slednjega ceniti, jih premišljevati in živeti vredno, da bo prejel obljubljene blagoslove v tem življenju in v večnosti.

Člani Cerkve blagoslovov ne bi smeli primerjati in jih ne bi smeli kazati drugim razen ožjim družinskim članom. Patriarhalnega blagoslova se ne sme brati na cerkvenih sestankih ali drugih javnih zborovanjih.