Priročniki in poklici
24 Priporočila za misijonarje in služenje


»24 Priporočila za misijonarje in služenje«, Izbrani deli Splošnega priročnika (2023).

»24 Priporočila za misijonarje in služenje«, Izbrani deli Splošnega priročnika.

misijonarja hodita

24

Priporočila za misijonarje in služenje

24.0

Uvod

Gospod je v starodavnih časih naročil, naj Izrael zberemo iz vseh narodov in naj jih krščujemo »v ime Očeta in Sina in Svetega Duha« (Matej 28:19, gl. tudi 20. v.). Gospod nam je to ponovno naročil v teh poslednjih dneh (gl. Nauk in zaveze 39:11, 68:6–8, 112:28–30).

Da Gospodu služimo kot misijonarji, je svet privilegij. Prinaša večne blagoslove tistemu, ki služi, in tistim, katerim služi (gl. Nauk in zaveze 18:14–16).

Gospod vsakega vrednega, zmožnega mladeniča prosi, naj se pripravi na služenje misijona.

Gospod prav tako pozdravlja vredne, zmožne mladenke, da služijo misijon, če si želijo.

Potrebujemo tudi starejše misijonarje in jih spodbujamo, da se pripravijo na služenje.

24.1

Vpoklic na služenje

Misijonarji predstavljajo Gospoda in morajo biti vpoklicani s pravilnim polnomočjem (gl. Nauk in zaveze 42:11, Členi vere 1:5). Na služenje misijona navadno vpokliče predsednik Cerkve. Starejše neoznanjevalske misijonarje vpokliče kolski predsednik.

24.2

Misijonarske zadolžitve

Vpoklic za misijonarsko služenje navadno vključuje specifične zadolžitve. Te zadolžitve se zelo razlikujejo.

24.2.1

Mladi misijonarji oznanjevalci

Večina mladih misijonarjev dobi nalogo, da evangelij poučuje daleč od doma. Te naloge so po razodetju dane apostolom. Ti misijonarji služijo pod vodstvom predsednika misijona.

24.2.2

Mladi misijonarji neoznanjevalci

Nekateri mladi misijonarji imajo nalogo, da služijo v Cerkvi in skupnosti in medtem živijo doma. Te naloge so po razodetju dane apostolom in jih prejmejo kandidati, za katere je zaradi okoliščin najbolj primeren neoznanjevalski misijon (gl. 24.3.3).

24.2.3

Starejši misijonarji

Vse starejše misijonarje se spodbuja, da poiščejo ljudi, ki jih bodo poučevali in jim pomagali, da se pripravijo na krst. Starejši misijonarji imajo lahko tudi nalogo, da podpirajo:

  • člane ter področne in lokalne voditelje,

  • cerkvene oddelke in da skrbijo za zgradbe,

  • dobrodelne organizacije.

Starejših misijonarjev se ne prosi, da delajo enako število ur, izvajajo vse iste dejavnosti ali izpolnijo ista pričakovanja kot mladi misijonarji.

Zadolžitve za starejše misijonarje so po razodetju dane apostolom. Kandidati lahko izrazijo, v katerih zadolžitvah bi radi služili, vendar morajo biti pripravljeni sprejeti vsako zadolžitev.

24.2.4

Starejši misijonarji neoznanjevaleci

Člani poleg v poklicih v domačem oddelku ali kolu Gospodu lahko služijo kot starejši misijonarji neoznanjevalci. Služenje teh misijonarjev v cerkvenih oddelkih, zgradbah in misijonih je dragoceno (gl. 24.7.1). Živijo doma.

Starejše misijonarje neoznanjevalce pokliče kolski predsednik. Služijo pod njegovim vodstvom. Koliko časa služijo vsak teden, je odvisno od njihovih zmožnosti, priložnosti za služenje v njihovem področju in navodil področnega predsedstva.

24.2.5

Povzetek misijonarskih zadolžitev

Naslednja tabela povzema vrste misijonarskih zadolžitev.

mlad misijonar oznanjevalec
(gl. 24.2.1)

mlad misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.2)

starejši misijonar
(gl. 24.2.3)

starejši misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.4)

Pokliče ga

mlad misijonar oznanjevalec
(gl. 24.2.1)

predsednik Cerkve

mlad misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.2)

predsednik Cerkve

starejši misijonar
(gl. 24.2.3)

predsednik Cerkve

starejši misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.4)

kolski predsednik

Zadolži ga

mlad misijonar oznanjevalec
(gl. 24.2.1)

apostol

mlad misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.2)

apostol

starejši misijonar
(gl. 24.2.3)

apostol

starejši misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.4)

kolski predsednik

Oddeli ga

mlad misijonar oznanjevalec
(gl. 24.2.1)

kolski predsednik

mlad misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.2)

kolski predsednik

starejši misijonar
(gl. 24.2.3)

kolski predsednik

starejši misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.4)

kolski predsednik ali svetovalec

Živi

mlad misijonar oznanjevalec
(gl. 24.2.1)

zdoma

mlad misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.2)

doma

starejši misijonar
(gl. 24.2.3)

zdoma ali doma

starejši misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.4)

doma

Ekleziastični voditelj

mlad misijonar oznanjevalec
(gl. 24.2.1)

predsednik misijona ali predsednik zgodovinskega kraja

mlad misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.2)

kolski predsednik

starejši misijonar
(gl. 24.2.3)

predsednik misijona, templja ali zgodovinskega kraja ali področni predsednik

starejši misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.4)

kolski predsednik

Poroča

mlad misijonar oznanjevalec
(gl. 24.2.1)

predsedniku misijona ali predsedniku zgodovinskega kraja

mlad misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.2)

voditelju neoznanjevalskega misijona

starejši misijonar
(gl. 24.2.3)

predsedniku misijona, templja ali zgodovinskega kraja, področnemu predsedniku, direktorju središča za obiskovalce ali vodji cerkvenega oddelka oziroma upravniku zgradb

starejši misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.4)

skrbniku zadolžitev za neoznanjevalce

Starostni pogoji

mlad misijonar oznanjevalec
(gl. 24.2.1)

18–25 let (moški)
19–29 let (ženske)

mlad misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.2)

18–25 let (moški)
19–29 let (ženske)

starejši misijonar
(gl. 24.2.3)

40 let ali starejši, če so poročeni oziroma so samske sestre

starejši misijonar neoznanjevalec
(gl. 24.2.4)

26 let ali starejši

24.3

Priprave in izpolnjevanje pogojev za služenje misijona

Potencialne misijonarje se spodbuja, naj služijo misijon zaradi svoje ljubezni do Gospoda in njegovih otrok. Poznati morajo vprašanja za razgovor s priporočenimi misijonarji.

24.3.1

Spreobrnitev k Jezusu Kristusu

Potencialni misijonarji si prizadevajo, da bi se še bolj spreobrnili k Jezusu Kristusu in v njegov obnovljeni evangelij.

24.3.2

Doseganje meril vrednosti

Potencialni misijonarji si prizadevajo, da bi bili vredni družabništva Duha. To je potrebno za učinkovito misijonarsko služenje (gl. Nauk in zaveze 42:13–14).

24.3.2.1

Kesanje

Za kesanje je potrebna vera v Kristusa, resnična namera in spolnjevanje zapovedi. Vključuje priznanje in opustitev grehov. Pri resnih grehih se je pri kesanju potrebno spovedati škofu ali kolskemu predsedniku.

Človeku, ki se pokesa, je odpuščeno in postane čist preko odkupne daritve in milostljivosti Jezusa Kristusa. Gospod se greha več ne spominja. (Gl. Izaija 43:25, Jakob 6:5, Alma 34:15–17, Helaman 5:10–11, Nauk in zaveze 58:42–43. Gl. tudi 32.1 v tem priročniku.)

Misijonarski kandidat se mora pokesati hudega greha, preden ga kolski predsednik lahko priporoči (gl. 32.6, gl. tudi 24.4.4). Postopek kesanja vključuje dovolj časa, da nekdo s pravičnim življenjem pokaže, da je prejel Kristusovega duha za odpuščanje grehov.

24.3.3

Telesno, duševno in čustveno zdravje

Misijonarsko delo prinaša izzive. Mladi misijonarji oznanjevalci morajo biti predani ter telesno, duševno in čustveno zmožni delati polni misijonarski urnik.

24.3.4

Finance

24.3.4.1

Financiranje mladih misijonarjev, ki služijo zdoma

Mladi kandidati, ki so se pripravili po svojih zmožnostih, ne bi smeli odlašati s služenjem zaradi finančnih vzrokov. Tistim, ki potrebujejo finančno pomoč, da bi izpolnili pričakovani obvezni prispevek, lahko pomagajo širša družina in prijatelji.

Če je še potrebno, škof ali kolski predsednik lahko prosita člane oddelka ali kola, da prispevajo v oddelčni misijonarski sklad.

Ne sme se uporabiti lokalnih proračunov ali sredstev iz postnih darovanj.

Zavezanost k mesečnemu plačevanju. Mladi misijonarji oznanjevalci in njihove družine vsak mesec prispevajo določen znesek za kritje stroškov misijonarskega programa.

Prispevki se vplačujejo v oddelčni misijonarski sklad. Škofje preverijo, da so sredstva vplačana vsak mesec. Sredstev, ki presegajo mesečni znesek, se ne sme vplačevati vnaprej. Vnaprej vplačanih sredstev ni mogoče povrniti, če se misijonar domov vrne predčasno.

Stroški na terenu. Mladi misijonarji vsak mesec od misijona prejmejo sredstva za plačilo hrane, prevoza in drugih življenjskih stroškov. Ta sredstva so sveta. Misijonarji jih uporabljajo le za namene, povezane z misijonom. Ne smejo jih uporabljati za osebne stroške, varčevanje oziroma jih pošiljati družinskim članom ali drugim. Sredstva, ki jih misijonarji ne potrebujejo, vrnejo misijonu.

Za kritje drugih stroškov misijonarji uporabijo lastna finančna sredstva. Ti osebni stroški bi morali biti minimalni. (Gl. Misijonarska merila za učence Jezusa Kristusa, 4.8.)

24.3.4.2

Financiranje starejših misijonarjev, ki služijo zdoma

Zavezanost k mesečnemu plačevanju. Starejši misijonarji, ki služijo zdoma, vsak mesec vplačujejo v domači oddelčni misijonarski sklad. Ta vplačila krijejo stroške nastanitve in prevoza.

Škofje preverijo, da so sredstva vplačana vsak mesec. Sredstev, ki presegajo mesečni znesek, se ne sme vplačevati vnaprej.

Dodatni stroški. Poleg obveznega mesečnega vplačevanja, ki je namenjeno za plačevanje stroškov nastanitve in prevoza, morajo starejši misijonarji v celoti plačati vse druge stroške, vključno s hrano.

24.3.4.3

Financiranje misijonarjev, ki služijo doma

Misijonarji, ki služijo doma, so odgovorni za vse svoje finančne potrebe.

24.3.4.4

Zdravstveno zavarovanje in stroški

Vse misijonarje se močno spodbuja, da po možnosti obdržijo obstoječe zdravstveno zavarovanje, tudi mladi misijonarji oznanjevalci.

Misijonarji, ki služijo doma, sami poskrbijo za zdravstveno in drugo zavarovanje. Za ta zavarovanja morajo poskrbeti tudi starejši misijonarji, ki služijo zdoma. Starejši misijonarji, ki bodo služili izven domovine, si zavarovanje morda lahko uredijo preko Načrta za zdravstveno zavarovanje za starejše.

24.3.5

Vloga družinskih članov in voditeljev pri pripravah misijonarjev

Mladini pri pripravah na služenje misijona lahko pomagajo družinski člani, škofje in drugi voditelji.

Družinski člani in voditelji vse misijonarske kandidate spodbujajo, da preučujejo:

  • Mormonovo knjigo,

  • priročnik Pridigajte moj evangelij,

  • Safeguards for Using Technology (Varnostne ukrepe pri uporabi tehnologije).

Družinski člani in voditelji vsem kandidatom pomagajo, da se zavežejo, da bodo upoštevali misijonarska merila. Kandidate spodbujajo, da preučujejo knjižico z misijonarskimi merili, ki se nanaša na njihovo verjetno zadolžitev:

  • Za mlade misijonarje oznanjevalce: Misijonarska merila za učence Jezusa Kristusa

24.4

Priporočanje misijonarjev

24.4.1

Zdravstvena ocena

Od vseh kandidatov se zahteva, da njihovo zdravstveno pripravljenost ocenijo zdravstveni strokovnjaki.

24.4.2

Razgovori in obrazci za priporočila

Škof in kolski predsednik imata temeljite, duhovno poglobljene in spodbudne razgovore z vsakim kandidatom. Uporabita vprašanja za razgovor s priporočenimi misijonarji.

Škof in kolski predsednik v Spletnem sistemu priporočil za misijonarje pregledata tudi podatke o merilih vrednosti in zdravstveni pripravljenosti. Škof in kolski predsednik ne dodajata nobenih meril primernosti. Niti ne spreminjata vprašanj za razgovor.

Če škofa ali kolskega predsednika skrbi, ali kandidat izpolnjuje merila vrednosti oziroma ali je zdravstveno pripravljen, se posvetujeta skupaj in s kandidatom. Z dovoljenjem mladega kandidata se lahko posvetujeta tudi z njegovimi starši. Škof in kolski predsednik priporočila ne oddata, dokler se kandidat ne pokesa hudega greha (gl. 24.3.2.1). Odvisno od telesnega, duševnega in čustvenega zdravja kandidata, se lahko pogovorita o možnosti, da bi postal misijonar neoznanjevalec.

V nujnih primerih, ko škof oziroma kolski predsednik ni na voljo, lahko pooblasti enega od svojih svetovalcev, da opravi te razgovore.

V okrožjih z misijonarskimi kandidati razgovore opravi in jih priporoči predsednik misijona ali zadolženi svetovalec. Teh razgovorov ne opravljajo okrožni predsedniki.

24.4.4

Tisti, ki ne morejo služiti rednega misijona

Včasih član, ki želi služiti, morda ne bo poklican za rednega misijonarja. Temu lahko botrujejo zdravstveni izzivi, neizpolnjevanje meril vrednosti, pravne zadeve ali druge okoliščine. Kolski predsednik ga lahko oprosti služenja rednega misijona.

24.5

Po prejemu vpoklica na misijon

Novo poklicane misijonarje se spodbuja, da pred začetkom misijona preberejo ali ponovno preberejo Mormonovo knjigo. Upoštevajo nasvet kralja Benjamina, naj bdijo »nad seboj in svojimi mislimi in svojimi besedami in svojimi dejanji« (Mozija 4:30).

24.5.1

Tempeljska obdaritev in tempeljsko služenje

Če novo poklicani misijonarji še niso prejeli uredbe tempeljske obdaritve, naj jo tam, kjer je možno, dobijo pred začetkom misijonarskega služenja (gl. Nauk in zaveze 43:15–16, 105:33). To vključuje misijonarje neoznanjevalce, če je primerno v njihovih okoliščinah.

Novo poklicani misijonarji, ki imajo obdaritev, lahko služijo kot tempeljski uredbeni delavci pred začetkom misijonarskega služenja, kjer lahko (gl. 25.5).

24.5.2

Zakramentni sestanki

Škofovstvo novo poklicane misijonarje pokliče, da pred odhodom na misijon govorijo na zakramentnem sestanku. To je redni zakramentni sestanek. Osredotočiti se je potrebno na zakrament in Odrešenika.

24.5.3

Oddelitev misijonarjev

Predsednik domačega kola vsakega misijonarja oddeli čim bližje pred začetkom njegovega misijona. V nujnih primerih, ko kolski predsednik ni na voljo, lahko pooblasti enega od svojih svetovalcev, da oddeli misijonarje.

Predsednik misijona ali eden od njegovih svetovalcev oddeli misijonarje, ki so poklicani iz okrožij njegovega misijona. Misijonarjev ne oddeli predsednik okrožja.

Brat, ki bo služil zdoma, mora prejeti Melkizedekovo duhovništvo, preden ga oddelijo za misijonarja. Brat, ki bo služil kot misijonar neoznanjevalec, mora imeti Melkizedekovo duhovništvo, če mu okoliščine dovoljujejo.

24.6

Služenje zdoma

24.6.2

Na terenu

24.6.2.5

Prošnja za finančno podporo drugih ali pri šolanju ali izselitvi

Misijonarji in njihove družine ne bi smeli finančno podpirati tistih, ki živijo tam, kjer misijonarji služijo, vključno s finančno podporo za šolanje. Niti misijonarji in njihove družine ne smejo sponzorirati ljudi, ki bi se radi izselili v druge države (gl. 38.8.19).

24.6.2.8

Članska dokumentacija in desetina

Člansko dokumentacijo obdrži misijonarjev domači oddelek. Domači oddelek prav tako vodi njegov status plačevanja desetine. Misijonarji ne plačujejo desetine za sredstva podpore, k jih prejemajo od misijona. Desetino pa plačujejo, če imajo kakšen osebni prihodek.

24.6.3

Vrnitev z misijona

24.6.3.1

Vrnitev kot predvideno

Misijonarji in njihovi družinski člani ne bi smeli zaprositi za predčasno razrešitev ali podaljšanje služenja zaradi osebne prikladnosti.

Mladi misijonarji morajo z misijonov potovati naravnost domov. Vsako drugo potovanje je lahko odobreno le, če misijonarja spremlja vsaj en starš oziroma skrbnik.

Misijonarji niso razrešeni, dokler se ne zglasijo pri svojem kolskem predsedniku. Do takrat upoštevajo misijonarska pravila.

24.6.3.2

Predčasna vrnitev

Nekateri misijonarji so predčasno razrešeni zaradi zdravstvenih razlogov, vrednosti ali drugega. Škofje in kolski predsedniki tem misijonarjem, ki so se vrnili, nudijo posebno podporo. Voditelji jim pomagajo, da ozdravijo oziroma gredo po možnosti ponovno služit.

24.7

Neoznanjevalski misijoni

24.7.1

Prepoznavanje priložnosti za misijonarje neoznanjevalce

Škof, kolski predsednik in misijonar neoznanjevalec se posvetujejo in poiščejo lokalne priložnosti za služenje. Pri razgovoru z mladimi misijonarji neoznanjevalci sodelujejo voditelj misijonarjev neoznanjevalcev in misijonarjevi starši oziroma skrbniki.

24.8

Po misijonarskem služenju

24.8.2

Razgovor za misijonarjevo razrešitev

Kolski predsednik misijonarje razreši in opravi razgovor ob razrešitvi. V okrožjih misijonarje navadno razreši predsednik misijona ali zadolženi svetovalec.

V pomoč so vam lahko naslednja navodila za ta razgovor.

  • Spodbujajte jih, naj nadaljujejo kot doživljenjski učenci Jezusa Kristusa.

  • Svetujte jim, naj razvijajo dobre navade, ki so jih pridobili kot misijonarji.

  • Spodbujajte jih, naj premislijo in se pripravijo na prihodnost, vključno z izobraževanjem in zaposlitvijo.

  • Spodbudite jih, naj vedno živijo vredni tempeljske dovolilnice.

24.8.4

Poklici

Voditelji nedavno razrešenim misijonarjem nemudoma dajo zadolžitve skrbnega služenja in poklice. Lahko tudi razmislijo, da bi jih priporočili za tempeljske uredbene delavce, kjer lahko (gl. 25.5).

24.9

Viri za misijonarska priporočila in služenje

24.9.2

Spletne strani