nevesta in ženin

27

Tempeljske uredbe za žive

27.0

Uvod

Tempelj je Gospodova hiša. Usmerja nas k našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu. V templjih sodelujemo v svetih uredbah in sklenemo zaveze z nebeškim Očetom, ki nas zavezujejo z njim in našim Odrešenikom. Te zaveze in uredbe nas pripravijo na to, da se bomo vrnili v navzočnost nebeškega Očeta in se kot družine pečatili za večnost.

V tempeljskih zavezah in uredbah se »razodeva moč božanskosti« (Nauk in zaveze 84:20).

Tempeljske zaveze in uredbe so svete. O simbolih, ki so povezani s tempeljskimi zavezami, se ne smemo pogovarjati izven templja. Niti se ne smemo pogovarjati o svetih podatkih, glede katerih smo v templju obljubili, da jih ne bomo razodeli. Lahko pa se pogovarjamo o osnovnih namenih in nauku tempeljskih zavez in uredb in o duhovnih občutkih, ki jih imamo v templju.

Oddelčni in kolski voditelji se s člani, ki se pripravljajo, da bodo prejeli uredbo obdaritve ali pečatenja, pogovorijo o informacijah v tem poglavju.

27.1

Prejem tempeljskih uredb

27.1.1

Priprave na prejem tempeljskih uredb

Člani bi se morali duhovno pripraviti na to, da bodo prejeli tempeljske uredbe ter sklenili in spoštovali tempeljske zaveze.

Osnovna odgovornost staršev je, da svojim otrokom pomagajo pri pripravah na prejem tempeljskih uredb. Starše v tej vlogi podpirajo kolski in oddelčni voditelji, skrbni bratje in sestre in člani širše družine.

Viri, ki članom pomagajo, da se pripravijo na tempeljske uredbe, so na voljo na temples.ChurchofJesusChrist.org.

Člane, ki se pripravljajo, da bodo prejeli lastno obdaritev ali da se bodo pečatili k zakoncu, se spodbuja, da se udeležijo tečaja za pripravo na tempelj (gl. 25.2.8).

27.1.3

Člani s telesnimi invalidnostmi

Vredni člani s telesnimi invalidnostmi lahko prejmejo vse tempeljske uredbe. Te člane se spodbuja, da pridejo v tempelj s sorodniki ali prijatelji istega spola z obdaritvami, ki jim lahko pomagajo. Če člani ne morejo priti z družinskimi člani ali prijatelji, lahko vnaprej pokličejo v tempelj, da vidijo, kaj bi bilo mogoče urediti.

27.1.4

Pomoč pri prevajanju ali tolmačenju

Če člani potrebujejo prevod ali tolmačenje, naj vnaprej stopijo v stik s templjem, da vidijo, ali je to na voljo.

27.1.5

Kaj obleči za v tempelj

Ko gredo člani v tempelj, naj nosijo takšna oblačila, ki jih navadno oblečejo za zakramentni sestanek.

V 27.3.2.6 boste izvedeli, kakšna oblačila naj bi oblekli za tempeljsko poroko ali pečatenje.

V 38.5 boste izvedeli:

• kakšna oblačila naj bi oblekli za uredbo obdaritve in pečatenja,

• kako dobiti, nositi in skrbeti za obredna tempeljska oblačila in garme.

27.1.6

Varstvo otrok

Če so otroci na tempeljskem zemljišču, morajo biti pod nadzorstvom odraslega. Tempeljski delavci so za varstvo otrok na voljo le v naslednjih okoliščinah:

• če se jih pečati k staršem,

• če so prisotni na pečatenju svojih živih bratov ali sester, krušnih bratov ali sester ter polbratov ali polsester k njihovim staršem.

27.1.7

Sestanek s člani po prejemu tempeljskih uredb

Člani imajo po prejemu tempeljskih uredb pogosto vprašanja. Družinski člani z obdaritvami, škof, drugi oddelčni voditelji ter skrbni bratje in sestre se lahko srečajo s člani, da se pogovarjajo o tempeljskih izkušnjah.

Viri, ki so v pomoč pri odgovorih na vprašanja, so na voljo na temples.ChurchofJesusChrist.org.

27.2

Obdaritev

Beseda obdaritev pomeni »dar«. Tempeljska obdaritev je dobesedno Božji dar, s katerim Bog blagoslovi svoje otroke. Sledi nekaj darov, ki jih člani prejmejo s tempeljsko obdaritvijo:

• več znanja o Gospodovih namenih in naukih,

• moč, da naredijo vse, kar od svojih otrok želi nebeški Oče,

• božansko vodstvo, ko služijo Gospodu, svojim družinam in drugim,

• več upanja, tolažbe in miru.

Izpolnitev teh blagoslovov je odvisna od zvestobe evangeliju Jezusa Kristusa.

Obdaritev prejmemo v dveh delih. V prvem delu prejmemo pripravljalne uredbe, ki se imenujejo uvodne uredbe. Uvodne uredbe obsegajo tri uredbe: umivanje, maziljenje in oblačenje (gl. 2 Mojzes 29:4–9). Vključuje posebne blagoslove, povezane z božansko dediščino in potencialom člana.

Med uvodno uredbo se član zaveže,da bo nosil tempeljske garme. Tempeljske garme predstavljajo članov osebni odnos z Bogom in zavezanost, da bo spoštoval zaveze, ki jih sklene v templju. Če so člani zvesti svojim zavezam in vse življenje garme nosijo pravilno, jim služijo tudi kot zaščita. Več o nošenju in skrbi za garme si poglejte v 38.5.5.

V drugem delu obdaritve se uči o načrtu odrešitve, vključno s stvarjenjem, padcem Adama in Eve, odkupno daritvijo Jezusa Kristusa, odpadom in obnovo. Člani dobijo navodila tudi, kako se vrniti v Gospodovo navzočnost.

V obdaritvi se člane povabi, naj sklenejo svete zaveze, denimo:

• Živijo po zakonu poslušnosti in si prizadevajo spolnjevati zapovedi nebeškega Očeta.

• Poslušni so zakonu žrtvovanja, kar pomeni, da se žrtvujejo v podporo Gospodovega dela in se kesajo strtega srca in skesanega duha.

• Poslušni so zakonu evangelija Jezusa Kristusa.

• Spolnjujejo zakon čistosti, kar pomeni, da se vzdržijo spolnih odnosov zunaj zakonite zakonske zveze med moškim in žensko, kar je glede na Božjo postavo.

• Spoštujejo zakon posvetitve, ki pomeni, da člani posvetijo svoj čas, talente in vse, s čimer jih je Gospod blagoslovil, za gradnjo Cerkve Jezusa Kristusa na zemlji.

Nebeški Oče v zameno obljubi, da bo tiste, ki bodo ostali zvesti svojim tempeljskim zavezam, obdaril »z močjo od zgoraj« (Nauk in zaveze 38:32, 38, gl. tudi Luka 24:49, Nauk in zaveze 43:16).

27.2.1

Kdo lahko prejme obdaritev

Vse odrasle člane Cerkve, ki so zmožni odgovarjati zase, se prosi, naj se pripravijo na lastno obdaritev in jo prejmejo. Vse predhodno potrebne uredbe se morajo izvesti in zapisati, preden člani lahko prejmejo obdaritev (gl. 26.3.1).

27.2.1.1

Novokrščeni člani

Vredni odrasli novi člani obdaritev lahko prejmejo vsaj eno celo leto od datuma, ko so bili potrjeni.

27.2.1.2

Člani, ki imajo zakonca brez obdaritve

Vreden član, katerega zakonec je brez obdaritve, lahko prejme lastno obdaritev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• Zakonec brez obdaritve privoli.

• Član, škof in kolski predsednik so prepričani, da odgovornost, povezana s tempeljskimi zavezami, v zakonski zvezi ne bo povzročala težav.

Ta pogoja veljata, najsi je zakonec član Cerkve ali ne.

27.2.1.3

Člani z motnjami v duševnem razvoju

Člani z motnjami v duševnem razvoju lahko prejmejo obdaritev, če:

• so prejeli vse predhodne uredbe (gl. 26.3.1),

• so pripadajoče zaveze intelektualno zmožni razumeti, jih skleniti in spolnjevati.

Škof se posvetuje s članom in po potrebi s starši. Prosi tudi za vodstvo Duha. Lahko se posvetuje s kolskim predsednikom.

27.2.2

Odločitev, kdaj prejeti obdaritev

Odločitev za prejem obdaritve je osebna in bi jo bilo treba sprejeti v duhu molitve. Obdaritev je blagoslov moči in razodetja za vse, ki se pripravijo, da jo bodo prejeli. Člani se lahko odločijo, da bodo lastno obdaritev prejeli, ko izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

• Stari so vsaj osemnajst let.

• Srednjo šolo ali podobno šolo so zaključili ali je več ne obiskujejo.

• Od potrditve je minilo eno celo leto.

• Čutijo željo, da bi svete tempeljske zaveze prejeli in jih spoštovali vse življenje.

Člani, ki so prejeli vpoklic na misijon ali se pripravljajo, da se bodo pečatili v templju, morajo prejeti obdaritev.

Preden škof in kolski predsednik članu izdata tempeljsko dovolilnico, da bo dobil obdaritev, morata čutiti, da je pripravljen razumeti in spolnjevati svete tempeljske uredbe. Ta primernost se določa individualno pri vsakem članu posebej.

27.2.3

Načrtovanje in določanje datuma obdaritve

27.2.3.1

Prejem tempeljske dovolilnice za uredbe za žive

Član mora prejeti dovolilnico za uredbe za žive, da lahko vstopi v tempelj in prejme obdaritev. Več o teh dovolilnicah lahko izveste v 26.5.1.

27.2.3.2

Stik s templjem

Člani, ki načrtujejo, da bodo prejeli obdaritev, naj vnaprej stopijo v stik s templjem, da se bodo dogovorili za termin uredbe.

27.2.3.3

Spremljevalci članov, ki bodo prejeli obdaritev

Člani, ki prejemajo lastno obdaritev, lahko povabijo člana z obdaritvijo istega spola, ki je v vlogi spremljevalca in jim pomaga med predstavitvijo obdaritve. Spremljevalec mora imeti veljavno tempeljsko dovolilnico. Za spremljevalca po potrebi lahko poskrbi tempelj.

27.3

Pečatenje moža in žene

Tempeljsko pečatenje moža in ženo združi za čas in vso večnost. Te blagoslove bosta prejela, če bosta zvesta zavezam, ki sta jih sklenila v templju. Zaradi te uredbe v večno družino lahko spadajo tudi njuni otroci.

Cerkveni voditelji člane spodbujajo, naj se pripravijo, da se bodo poročili in se pečatili v templju. Kjer tempeljske poroke niso zakonsko priznane, pooblaščeni cerkveni voditelji oziroma drugi lahko opravijo civilne poroke, ki jim sledi tempeljsko pečatenje (gl. 38.3). Ta vzorec lahko upoštevate tudi, če bi se starši oziroma ožji družinski člani zaradi tempeljske poroke počutili izključene, ker ne morejo prisostvovati pri tempeljskem obredu.

27.3.1

Kdo se lahko pečati v templju

Vse neporočene člane Cerkve, ki so zmožni odgovarjati zase, se prosi, naj se pripravijo na tempeljsko pečatenje. Tiste, ki so poročeni civilno, se spodbuja, da se v templju pečatijo za čas in večnost, brž ko so pripravljeni. Člani morajo najprej prejeti obdaritev, preden se lahko pečatijo (gl. 27.2).

Pari, ki se pečatijo v templju, morajo biti bodisi, prvič, poročeni civilno, preden se pečatijo, ali, drugič, poročeni in pečateni v istem tempeljskem obredu. Glejte 27.3.2.

27.3.1.2

Člani z motnjami v duševnem razvoju

Člani z motnjami v duševnem razvoju se lahko pečatijo k zakoncu, zaročencu ali zaročenki, če:

• so prejeli vse predhodne uredbe, vključno z obdaritvijo (gl. 27.2.1.3),

• so pripadajoče zaveze intelektualno zmožni razumeti, jih skleniti in spolnjevati.

Škof se posvetuje s članom in njegovim zakoncem, zaročencem oziroma zaročenko. Prosi tudi za vodstvo Duha. Lahko se posvetuje s kolskim predsednikom.

27.3.2

Načrtovanje in določanje datuma tempeljske poroke ali pečatenja

27.3.2.1

Prejem tempeljske dovolilnice za uredbe za žive

Član mora prejeti dovolilnico za uredbe za žive, da se lahko pečati k zakoncu. Več o teh dovolilnicah lahko izveste v 26.3.

27.3.2.2

Stik s templjem

Člani, ki načrtujejo, da se bodo poročili oziroma se pečatili k zakoncu, naj vnaprej stopijo v stik s templjem, da se bodo dogovorili za termin uredbe.

27.3.2.3

Pridobitev dovoljenja za poroko

Par mora pred poroko prejeti zakonito poročno dovoljenje, ki je veljavno tam, kjer bo poroka izvedena. Če par načrtuje poroko in pečatenje v istem poročnem obredu, mora v tempelj prinesti veljavno poročno dovoljenje.

Parom, ki se pečatijo po civilni poroki, v tempelj ni potrebno prinesti poročnega dovoljenja. Namesto tega posredujeta datum in kraj civilne poroke v sklopu postopka preverjanja dokumentacije.

27.3.2.4

Spremljevalci neveste in ženina

Sestra z obdaritvijo lahko spremlja nevesto, da ji pomaga v garderobi. Brat z obdaritvijo lahko naredi enako za ženina. Spremljevalec mora imeti veljavno tempeljsko dovolilnico. Za spremljevalca po potrebi lahko poskrbi tempelj.

27.3.2.5

Kdo izvaja tempeljsko poroko oziroma pečatenje

Tempeljsko poroko oziroma pečatenje navadno opravi pečatar, ki je dodeljen v tempelj, v katerem se bo par poročil oziroma pečatil. Če ima družinski član oziroma znanec polnomočje za pečatenje in je dodeljen v tempelj, v katerem se bo par poročil oziroma pečatil, ga lahko prosita, naj ju poroči oziroma pečati.

27.3.2.6

Primerna oblačila za tempeljsko poroko oziroma pečatenje

Nevestina obleka. Nevestina obleka, ki jo nosi v templju, naj bo bela, preprostega kroja in blaga in brez umetelnih okraskov. Prav tako mora pokriti tempeljske garme. Prozorno blago mora biti podloženo.

Zato da bo nevestina obleka skladna z drugimi oblačili, ki se nosijo v templju, mora imeti dolga rokava ali rokava na tri četrt. Obleke naj nimajo vlečke, razen če se jo da speti navzgor ali odstraniti za obred pečatenja.

Obleko po potrebi ali želji lahko priskrbi tempelj.

Ženinova oblačila. Ženin med obredom poroke oziroma pečatenja nosi običajna tempeljska oblačila (gl. 38.5.1 in 38.5.2).

Oblačila gostov. Tisti, ki se udeležijo obreda poroke ali pečatenja, naj nosijo oblačila, podobna tistim, ki bi jih oblekli za zakramentni sestanek. Člani, ki pridejo na pečatenje naravnost iz obdaritvene predstavitve, lahko nosijo obredna tempeljska oblačila.

Rože. Par ali gostje med obredom poroke oziroma pečatenja ne smejo imeti rož.

27.3.2.7

Izmenjava prstanov po tempeljski poroki oziroma pečatenju

Izmenjava prstanov ni sestavni del tempeljskega obreda pečatenja. A par si lahko izmenja prstana po obredu v sobi za pečatenje. Par naj si ne bi izmenjal prstanov ob drugem času ali na drugem kraju v templju ali na tempeljskem ozemlju.

Pari, ki se poročijo oziroma pečatijo v istem obredu, si prstane lahko izmenjajo kasneje, da ugodijo družinskim članom, ki ne morejo prisostvovati tempeljski poroki. Izmenjava ne sme posnemati nobenega dela obreda tempeljske poroke oziroma pečatenja. Par naj si ne izmenja zaobljub, potem ko se poroči oziroma pečati v templju.

Pari, ki se pred tempeljskim pečatenjem poročijo civilno, si prstane lahko izmenjajo na civilnem obredu, na tempeljskem pečatenju ali na obeh obredih.

27.3.4

Kdo se lahko udeleži tempeljske poroke oziroma pečatenja

Pari naj na tempeljsko poroko oziroma pečatenje povabijo le ožje družinske člane in prijatelje. Udeležijo se lahko člani, ki so sposobni prevzeti odgovornost za svoja dejanja, ki so že prejeli obdaritev in imajo veljavno tempeljsko dovolilnico.

Kolski predsednik nekomu, ki se ni krstil oziroma prejel obdaritve zaradi motenj v duševnem razvoju, lahko dovoli spremljati tempeljsko poroko oziroma pečatenje svojih živih bratov ali sester. Izpolnjevati mora naslednje pogoje:

• Star mora biti vsaj osemnajst let.

• Med obredom mora biti sposoben ostati spoštljiv.

Kolski predsednik napiše pismo, v katerem navede, da ima oseba dovoljenje za spremljanje pečatenja. To pismo se pokaže v templju.

27.4

Pečatenje živih otrok k staršem

Otroci, ki se rodijo potem, ko se je njihova mati pečatila k možu v templju, so rojeni v zavezi tega pečatenja. Ni jim treba prejeti uredbe pečatenja k staršem.

Otroci, ki niso rojeni v zavezi, lahko postanejo del večne družine, tako da se pečatijo k svojim rojstnim staršem oziroma posvojiteljem. Ti otroci so upravičeni do istih blagoslovov kakor tisti, ki so se rodili v zavezi.

27.4.2

Stik s templjem

Par, ki želi, da se njuni otroci pečatijo k njima, ali otroci, ki se želijo pečatiti k svojim preminulim staršem, naj vnaprej vzpostavijo stik s templjem, da se bodo dogovorili za termin uredbe.