32

Kesanje in svèti o članstvu v Cerkvi

32.0

Uvod

Kesanje večinoma poteka med posameznikom, Bogom in tistimi, ki so jih prizadeli grehi nekega posameznika. Vendar mora včasih škof, ali kolski predsednik, članom Cerkve pomagati pri njihovih prizadevanjih, da bi se pokesali.

Škofje in predsedniki kolov ljubeče in skrbno pomagajo članom pri kesanju. Posnemajo vzor Odrešenika, ki je povzdignil posameznike in jim pomagal, da so se odvrnili od greha in se obrnili k Bogu (gl. Matej 9:10–13, Janez 8:3–11).

32.1

Kesanje in odpuščanje

Nebeški Oče je za uresničitev svojega načrta milosti poslal svojega Edinorojenega Sina Jezusa Kristusa, da je odkupil naše grehe (gl. Alma 42:15). Jezus je pretrpel kazen, ki jo zakon pravice narekuje za naše grehe (gl. Nauk in zaveze 19:15–19, gl. tudi Alma 42:24–25). S tem žrtvovanjem sta nam tako Oče kakor Sin izkazala svojo neskončno ljubezen (gl. Janez 3:16).

Ko udejanjamo »vero v kesanje«, nam nebeški Oče odpusti in nam izkazuje usmiljenje preko odkupne daritve Jezusa Kristusa (Alma 34:15, gl. tudi Alma 42:13). Ko smo očiščeni in nam je odpuščeno, naposled lahko podedujemo Božje kraljestvo (gl. Izaija 1:18, Nauk in zaveze 58:42).

Kesanje je več kot sprememba obnašanja. Pomeni, da se odvrnemo od greha in se obrnemo k nebeškemu Očetu in Jezusu Kristusu. Vodi v spremembo srca in misli (gl. Mozija 5:2, Alma 5:12–14, Helaman 15:7). S kesanjem postanemo nov človek, spravljen z Bogom (gl. 2 Korinčanom 5:17–18, Mozija 27:25–26).

Priložnost, da se pokesamo, je eden največjih blagoslov, ki nam jih je nebeški Oče dal z darom svojega Sina.

32.2

Nameni omejitev ali ukinitve članstva v Cerkvi

Če član zagreši hud greh, mu škof oziroma kolski predsednik pomaga, da se pokesa. V tem postopku mu bo morda moral za nekaj časa omejiti določene privilegije članstva v Cerkvi. V določenih situacijah bo članu morda moral za nekaj časa članstvo ukiniti.

Omejevanje ali ukinitev članstva ni namenjena kaznovanju, temveč so takšni ukrepi včasih potrebni, da bi se človek lažje pokesal in izkusil spremembo v srcu. Prav tako dajejo človeku čas, da se duhovno pripravi, da obnovi svoje zaveze in jih spolnjuje.

Sledijo trije nameni omejitev ali ukinitve članstva.

Trije nameni omejitev ali ukinitve članstva v Cerkvi

1. Pomoč pri zaščiti drugih

2. Pomoč posamezniku, da s kesanjem dostopa do odkupitvene moči Jezusa Kristusa

3. Zaščita integritete Cerkve

32.2.1

Pomoč pri zaščiti drugih

Prvi namen je pomoč pri zaščiti drugih. Včasih nekdo predstavlja fizično ali duhovno grožnjo. Predatorsko vedenje, fizično nasilje, spolna zloraba, zloraba substanc, goljufija in odpadništvo so nekateri od načinov, kako se to lahko zgodi. Škof ali kolski predsednik ravna po navdihu, da zaščiti druge, ko nekdo tako ali drugače predstavlja resno grožnjo (gl. Alma 5:59–60).

32.2.2

Pomoč posamezniku, da s kesanjem dostopa do odkupitvene moči Jezusa Kristusa

Drugi namen je pomoč posamezniku, da s kesanjem dostopa do odkupitvene moči Jezusa Kristusa. V tem postopku lahko ponovno postane čista in vredna, da prejme vse Božje blagoslove.

32.2.3

Zaščita integritete Cerkve

Tretji namen je zaščita integritete Cerkve. Omejevanje ali ukinitev cerkvenega članstva je morda potrebno, če član s svojim ravnanjem znatno škoduje Cerkvi (gl. Alma 39:11). Integriteta Cerkve ni zaščitena s prikrivanjem ali zmanjševanjem hudih grehov – ampak s tem, da jih obravnavamo.

32.3

Vloga sodnikov v Izraelu

Škofje in kolski predsedniki so poklicani in oddeljeni za sodnike v Izraelu (gl. Nauk in zaveze 107:72–74). Duhovniške ključe imajo zato, da zastopajo Gospoda, ko članom Cerkve pomagajo pri kesanju (gl. Nauk in zaveze 13:1, 107:16–18).

Pogosto škofje in kolski predsedniki z osebnim posvetovanjem pomagajo pri kesanju. Ta pomoč lahko vključuje začasno neformalno omejevanje določenih privilegijev članstva v Cerkvi.

Pri določenih hudih grehih voditelji pomagajo pri kesanju tako, da imajo svèt o članstvu (gl. 32.6). Ta pomoč lahko vključuje začasno formalno omejevanje določenih privilegijev članstva v Cerkvi ali začasno ukinitev članstva.

Škofje in predsedniki kolov so ljubeči in skrbni, ko članom pomagajo, da se pokesajo. Odrešenikov pogovor z žensko, ki so jo zasačili v prešuštvovanju, je vodilo (gl. Janez 8:3–11). Čeprav ni rekel, da so ji grehi odpuščeni, je ni obsodil. Namesto tega ji je rekel, naj »ne gréši več« – naj se pokesa in spremeni svoje življenje.

Ti voditelji učijo, da je v nebesih »veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne« (Luka 15:7). So potrpežljivi, nudijo podporo in so pozitivni. Navdihujejo z upanjem. Učijo in pričujejo, da se zaradi Odrešenikovega odkupnega žrtvovanja vsi lahko pokesajo in postanejo čisti.

Škofje in kolski predsedniki prosijo za vodstvo Duha, da bi vedeli, kako vsakomur pomagati pri kesanju. Cerkev ima samo za najhujše grehe predpisane standarde o tem, kakšne ukrepe naj voditelji sprejmejo (gl. 32.6). Niti dve situaciji nista enaki. Svetovanje, ki ga nudijo voditelji, in postopek kesanja, ki ga predlagajo, morata biti navdihnjena in sta lahko različna za vsako osebo.

32.4

Izpoved, zaupnost in prijava državnim organom

32.4.1

Izpoved

Kesanje narekuje, da grehe izpovemo nebeškemu Očetu. Jezus Kristus je rekel: »Takole boste vedeli, ali se človek grehov pokesa – glejte, priznal jih bo in jih opustil.« (Nauk in zaveze 58:43, gl. tudi Mozija 26:29)

Ko člani Cerkve zagrešijo hude grehe, njihovo kesanje vključuje tudi priznanje škofu ali kolskemu predsedniku. Ta potem v njihovo dobro lahko uporablja ključe evangelija kesanja (gl. Nauk in zaveze 13:1, 84:26–27, 107:18, 20). To jim pomaga, da z močjo Odrešenikove odkupne daritve ozdravijo in se vrnejo na evangelijsko pot.

Namen priznanja je člane spodbuditi, naj si olajšajo dušo, zato da si v celoti lahko prizadevajo za Gospodovo pomoč pri tem, da se spreminjajo in ozdravijo. Priznanje pripomore k razvijanju »strtega srca in skesanega duha« (2 Nefi 2:7). Prostovoljno priznanje kaže, da se človek želi pokesati.

Ko član prizna, škof ali kolski predsednik upošteva navodila za svetovanje v 32.8. V duhu molitve prosi za vodstvo o tem, kako naj na ustrezen način pomaga članu, da se bo pokesal. Premisli, ali bi svèt o članstvu koristil. Če cerkvena pravila narekujejo svèt o članstvu, to pojasni (gl. 32.6).

Včasih je član storil krivico zakoncu ali drugemu odraslemu. V okviru kesanja mora tej osebi to običajno priznati in prositi za odpuščanje. Mladostnika, ki zagreši hud greh, se običajno spodbuja, naj se posvetuje s svojimi starši.

32.4.4

Zaupnost

Škofje, kolski predsedniki in njihovi svetovalci imajo sveto dolžnost, da zaščitijo vse zaupne podatke, ki so jih prejeli. Te informacije so nemara dobili pri razgovorih, svetovanjih in spovedih. Ista zaveza k molčečnosti velja za vse, ki sodelujejo na svetih o članstvu. Zaupnost je bistvenega pomena, saj člani grehov nemara ne bi priznali ali prosili za nasvet, če tisto, kar povedo, ne bi ostalo zaupno. Kršenje zaupnosti izda zaupljivost članov in povzroči, da izgubijo zaupanje v svoje voditelje.

Škof, kolski predsednik ali njuna svetovalca v skladu s svojo dolžnostjo glede zaupnosti takšne informacije lahko posredujejo samo v naslednjih primerih:

• S članovim kolskim predsednikom, predsednikom misijona ali škofom se morajo posvetovati, ali naj skličejo svet o članstvu oziroma s tem povezane zadeve.

• Oseba se preseli v nov oddelek (ali pa je duhovniški voditelj razrešen), medtem ko so v teku ukrepi glede člana ali drugi resni pomisleki.

• Škof ali kolski predsednik izve, da je član Cerkve, ki živi zunaj oddelka ali kola, morda hudo grešil.

• Potrebno je, da informacijo razkrije na svetu o članstvu.

• Član se odloči, da voditelju dovoli posredovanje informacij določenim osebam.

• Morda bo potrebno posredovati omejene informacije o odločitvi sveta o članstvu.

Cerkev za pomoč voditeljem pri zaščiti drugih in v skladu z zakonodajo nudi pomoč usposobljenih strokovnjakov. Da bi prejeli ta navodila, voditelji nemudoma pokličejo cerkveno telefonsko linijo za pomoč žrtvam zlorab, kjer je na voljo (gl. 32.4.5). Kjer ni na voljo, kolski predsednik stopi v stik s področnim pravnim svetovalcem v področni pisarni.

Le v enem primeru naj škof ali kolski predsednik razkrije zaupne informacije, ne da bi najprej prosil za takšne smernice. In sicer, ko je razkritje potrebno, da bi preprečil življenjsko nevarno škodo ali hudo poškodbo in ko ni časa, da bi prosil za nasvet. V takšnih primerih je dolžnost, da zaščiti druge, pomembnejša od zaveze k molčečnosti. Voditelji naj nemudoma stopijo v stik s civilnimi oblastmi.

32.6

Resnost greha in cerkvena pravila

Resnost greha je pomemben vidik pri določanju pristopa, ki bo, prvič, pomagal zaščititi druge, in drugič, pomagal, da se bo posameznik pokesal. Gospod je rekel, da »na greh ne mor[e] gledati z najmanjšo mero dopustnosti« (Nauk in zaveze 1:31, gl. tudi Mozija 26:29). Njegovi služabniki ne smejo prezreti dokaza o hudem grehu.

Hudi grehi so premišljen in velik prestopek zoper Božje zakone. Kategorije hudih grehov so navedene v nadaljevanju.

• Nasilna dejanja in zloraba

• Spolna nemoralnost

• Goljufije

• Kršitve zaupanja

• Nekatera druga dejanja

Kdaj se svet o članstvu zahteva oziroma je morda potreben

Vrsta greha	Kdaj se svet o članstvu zahteva	Kdaj je svet o članstvu morda potreben
Vrsta greha Nasilna dejanja in zloraba	Kdaj se svet o članstvu zahteva Umor Posilstvo Obsodba zaradi spolnega nasilja Zloraba otroka ali mladostnika Nasilno predatorsko vedenje	Kdaj je svet o članstvu morda potreben Poskus umora Spolna zloraba, vključno z napadom in nadlegovanjem (gl. 38.6.18, kdaj se svet zahteva) Zloraba zakonca ali drugega odraslega (gl. 38.6.2.4 za to, kdaj se svet zahteva)
Vrsta greha Spolna nemoralnost	Kdaj se svet o članstvu zahteva Incest Otroška pornografija Mnogoženstvo Spolno predatorsko vedenje	Kdaj je svet o članstvu morda potreben Prešuštvovanje, nečistovanje, istospolni odnosi in drugi spolni odnosi zunaj zakonite zakonske zveze med moškim in žensko, vključno s spolnimi dejanji preko spleta ali telefona. Zunajzakonske zveze, civilne zveze in istospolne zakonske zveze Intenzivna ali kompulzivna uporaba pornografije, ki je povzročila znatno škodo članovi zakonski zvezi ali družini
Vrsta greha Goljufiva dejanja	Kdaj se svet o članstvu zahteva Finančno predatorsko vedenje, denimo poneverba in podobne dejavnosti (gl. 32.6.3.3, če je bil član vpleten v poneverbo cerkvenih sredstev ali lastnine)	Kdaj je svet o članstvu morda potreben Kraja, vlom, tatvina ali poneverba (gl. 32.6.3.3, če je bil član vpleten v poneverbo cerkvenih sredstev ali lastnine) Lažno pričanje
Vrsta greha Kršitve zaupanja	Kdaj se svet o članstvu zahteva Hud greh nekoga, ko je na visokem položaju v Cerkvi	Kdaj je svet o članstvu morda potreben Hud greh nekoga, ko je na visokem položaju oziroma uživa zaupanje v Cerkvi ali skupnosti (gl. 32.6.3.3, če je bil član vpleten v poneverbo cerkvenih sredstev ali lastnine) Hud greh, ki je vsesplošno znan
Vrsta greha Nekatera druga dejanja	Kdaj se svet o članstvu zahteva Večina obsodb za kazniva dejanja	Kdaj je svet o članstvu morda potreben Splav (razen, če gre za izjemo, opredeljeno v 38.6.1) Vzorec hudih grehov Zavestno opuščanje družinskih odgovornost, vključno z neplačevanjem podpore za otroka in preživnine Prodaja nedovoljenih drog Druga huda kazniva dejanja

32.6.3

Kdaj se kolski predsednik posvetuje s področnim predsedstvom o tem, ali je svet o članstvu ali drug ukrep potreben

Določene zadeve narekujejo dodatno previdnost in vodstvo. Da bi vedel, kako najbolje pomagati, se mora kolski predsednik o situacijah v tem poglavju posvetovati s področnim predsedstvom.

32.6.3.2

Odpadništvo

Vpliv, kakršnega imajo vprašanja odpadništva, pogosto presega meje oddelka ali kola. Nanje se je potrebno nemudoma odzvati, da se zaščiti druge.

Škof se posvetuje s kolskim predsednikom, če meni, da članovo dejanje morda predstavlja odpadništvo.

Pojem odpadništva se tu nanaša na člana, ki je vpleten v kaj od naslednjega:

• Če nekdo vedno znova jasno in namerno javno deluje proti Cerkvi, njenim naukom, pravilom ali njenim voditeljem.

• Vztrajno kot nauk Cerkve uči nekaj, kar ni nauk Cerkve, potem ko ga je škof ali kolski predsednik popravil.

• Kaže vzorec namernega delovanja, da bi oslabil vero in dejavnost članov Cerkve.

• Še naprej upošteva nauke odpadlih sekt, potem ko ga je škof ali kolski predsednik popravil.

• Se formalno pridruži drugi cerkvi in spodbuja njene nauke.

32.6.3.3

Poneverjanje cerkvenih sredstev

Če član poneveri cerkvena sredstva ali ukrade dragoceno cerkveno lastnino, se kolski predsednik posvetuje s področnim predsedstvom o tem, ali je svet o članstvu ali drug ukrep potreben.

Izbrani deli Splošnega priročnika ne vključujejo vseh navodil in smernic za svetovanje posamezniku, ki je zagrešil hud greh, in za sklic članskega sveta, če je ta potreben.

Če ima škof oziroma predsednik veje vprašanja o tem, kako pomagati nekomu, ki je zagrešil hud greh (kakor je opisano v 32.6), naj najprej preveri, ali je bilo 32. poglavje Splošnega priročnika v celoti prevedeno v jezik, ki ga razume. Če ni bilo prevedeno, naj za nadaljnja navodila nemudoma stopi v stik s svojim predsedujočim voditeljem.