»Jožefove navdihnjene sanje«, Zgodbe iz Stare zaveze (2022)
»Jožefove navdihnjene sanje«, Zgodbe iz Stare zaveze
Jožefove navdihnjene sanje
Družinski napori za medsebojno ljubezen
Rahela in Jakob sta veliko let molila, da bi imela sina. Gospod je njune molitve uslišal, ko se jima je rodil Jožef. Bil je Jakobov najljubši sin in Jakob mu je dal posebno haljo. Deset Jakobovih starejših sinov je bilo ljubosumnih.
Ko je bilo Jožefu okrog sedemnajst let, je imel navdihnjene sanje, da z brati na polju spravlja žito. Jožefov snop žita je stal pokončno. Žitni snopi njegovih bratov pa so se priklanjali njegovemu. Ko je Jožef bratom povedal za sanje, so bili nanj jezni.
Jožef je imel kasneje še ene navdihnjene sanje. V teh sanjah so se mu priklonili sonce, luna in enajst zvezd. O sanjah je povedal svoji družini. Te sanje so bile slišati, kakor da bo Jožef vladal družini. Bratje so bili na Jožefa še bolj jezni. Njegove sanje jim niso bile všeč.
Nekoč so bili Jožefovi bratje zdoma, ker so pasli ovce. Jakob je poslal Jožefa pogledat, kako so.
Jožefa je nekaj bratov hotelo ubiti. Vzeli so mu haljo in ga vrgli v vodnjak.
Ko je bil Jožef v vodnjaku, so bratje zagledali popotnike, ki so šli v Egipt. Odločili so se, da jim bodo Jožefa prodali za sužnja za dvajset srebrnikov.
Potem so bratje Jožefovo haljo pomočili v kozjo kri. Šli so k očetu Jakobu in mu pokazali haljo. Lagali so mu in mu rekli, da so Jožefa ubile divje zveri.
Jakob je jokal, ker je mislil, da je Jožef mrtev.
A Jožef je bil še vedno živ. Bil je daleč od doma v Egiptu in je živel kot suženj.