9. Svet v času Stare zaveze

gora Ararat Starodavni kraj, kjer je pristala Noetova barka (1 Mz 8:4). Točna lokacija ni znana.

Ur Prvo Abrahamovo bivališče, blizu ustja Evfrata, kjer bi bil skoraj žrtvovan, kjer je videl angela Jehova in prejel urím in tumím(1 Mz 11:28–12:1; Abr 1; 3:1). (Opomba: Možna je tudi druga lokacija Ura v severni Mezopotamiji.)

Babilon, Babél (šinárska dežela) Prva sta ga naselila Kuš, Hamov sin, in Nimród. Področje v Šinarskih planjavah, od koder so v času babilonskega stolpa izvirali Jeredovci. Kasneje je postal glavno mesto Babilonije in prebivališče babilonskih kraljev, vključno z Nebukadnezarjem, ki je po uničenju Jeruzalema v svoje mesto v ujetništvo odpeljal veliko Judov (587 pr. Kr.). Judje so sedemdeset let bivali v ujetništvu v Babilonu, dokler ni na oblast prišel kralj Kir, ki je Judom dovolil, da se vrnejo v Jeruzalem, da ponovno zgradijo tempelj. Tu je v času vladavine Nebukadnezarja, Belšacárja in Dareja živel tudi prerok Daniel (1 Mz 10:10; 11:1–9; 2 Kr 24–25; Jer 27:1–29:10; Ezk 1:1; Dan 1–12; Om 1:22; Etr 1:33–43).

Suze Glavno mesto perzijskega imperija pod vladavino Dareja prvega (Dareja velikega), Kserksa (Ahasvérja) in Artakserksa. Dom kraljice Estere, ki je s svojim pogumom in vero rešila Jude. Tu sta služila Daniel in kasneje Nehemija (Neh 1:1; 2:1; Est 1:1; Dan 8:2).

dolina Dura Šadráh, Mešáh in Abéd Negó so bili vrženi v ognjeno peč, ker niso hoteli častiti zlate podobe, ki jo je ustvaril Nebukadnezar. Rešil jih je Božji Sin in iz peči so prišli nepoškodovani (Dan 3).

Asirija Asir je bilo prvo glavno mesto Asirije, drugo pa Ninive. Asirska vladarja Salmanasar Ⅴ in Sargon Ⅱ sta zavzela severno Izraelovo kraljestvo in leta 721 pr. Kr. deset rodov odpeljala v ujetništvo (2 Kr 14–15; 17–19). Asirija je Judu predstavljala nevarnost, dokler ni leta 612 pr. Kr. Asirijo zavzel Babilon.

Nineve Glavno mesto Asirije. Asirija je v času vladavine Ezekíja in delovanja preroka Izaija napadla deželo Juda. Jeruzalem, glavno mesto Juda, je bilo čudežno rešeno, ko je angel pobil sto petinosemdeset tisoč asirskih vojakov (2 Kr 19:32–37). Gospod je preroku Jonu rekel, naj to mesto kliče h kesanju (Jon 1:2; 3:1–4).

Harán Tu se je, preden je šel v Kánaan, za nekaj časa naselil Abraham. Abrahamov oče in brat sta ostala v tem mestu. Iz tega področja so Rebeka (Izakova žena) in Rahela, Lea, Bilha in Zilpa (Jakobove žene) (1 Mz 11:31–32; 24:10; 29:4–6; Abr 2:4–5).

Kárkemiš Tu je Nebukadnezar premagal faraona Neha, kar je končalo egipčansko prevlado v Kánaanu (2 Krn 35:20–36:6).

Sidon Mesto je ustanovil Sidon, Hamov vnuk, in je najsevernejše kánaansko mesto (1 Mz 10:15–20). Bil je dom Jezabele, ki je v Izraelu uvedla čaščenje Báala (1 Kr 16:30–33).

Tir Bilo je pomembno arámsko oziroma sirsko trgovsko in pristaniško mesto. Hirám iz Tira je poslal cedro, zlato in delavce, da bi Salomonu pomagal pri gradnji njegovega templja (1 Kr 5:1–10, 18; 9:11).

Damask V bližini mesta je Abraham rešil Lota. Bil je glavno mest Aráma oziroma Sirije. Med vladavino kralja Davida so mesto zavzeli Izraelci. Elija je Hazaéla mazilil za kralja Damaska (1 Mz 14:14–15; 2 Sam 8:5–6; 1 Kr 19:15).

Kánaan Abrahamu, Izaku, Jakobu in njihovim potomcem je bila ta dežela dana v večno posest (1 Mz 17:8; 28).

gora Sinaj (Horeb) Gospod je Mojzesu govoril iz gorečega grma (2 Mz 3:1–2). Mojzesu sta bila dana postava in deset zapovedi (2 Mz 19–20). Gospod je Eliju govoril z mirnim, tihim glasom (1 Kr 19:8–12).

Ecjón Geber Kralj Salomon je v Ecjón Geberju zgradil »ladjevje« (1 Kr 9:26). Verjetno se je v tem pristanišču izkrcala kraljica iz Sabe, da bi spoznala Salomona, o katerem je veliko slišala (1 Kr 10:1–13).

Egipt Abraham je sem odpotoval zaradi velike lakote v Uru (Abr 2:1, 21). Gospod je Abrahamu rekel, naj Egipčane uči to, kar mu je razodel (Abr 3:15). Jožef je tu, potem ko so ga bratje prodali v suženjstvo (1 Mz 37:28), postal gospodar Potifarjeve hiše. Vrgli so ga v ječo. Razložil je faraonove sanje in dobil ugleden položaj v Egiptu. Jožef in njegovi bratje se spravijo. Jakob se je z družino preselil sem (1 Mz 39–46). Izraelovi otroci so med svojim začasnim bivanjem v Egiptu bivali v Gošenu (1 Mz 47:6).

Izraelci so se namnožili »in postali silno močni«, nato pa so jih Egipčani zasužnjili (2 Mz 1:7–14). Po številnih nadlogah je faraon Izraelcem dovolil zapustiti Egipt (2 Mz 12:31–41). Jeremija so odpeljali v Egipt (Jer 43:4–7).

Kaftor (Kreta) Starodavna dežela Minojcev.