1 In sedaj jaz, Moroni, končujem svoj zapis glede propada ljudstva, o katerem sem pisal.

2 Kajti glejte, zavrnili so vse Etrove besede; kajti resnično jim je povedal vse od začetka človekovega obstoja; in ko so po obličju te dežele vode upadle, je ta postala izvoljena dežela nad vsemi drugimi deželami, Gospodova izvoljena dežela; zatorej Gospod hoče, da mu vsi ljudje, ki prebivajo na njenem obličju, služijo.

3 In da je kraj Novega Jeruzalema, ki bo prišel iz nebes, in Gospodovo sveto svetišče.

4 Glejte, Eter je videl Kristusove dneve in govoril je glede Novega Jeruzalema v tej deželi.

5 In govoril je tudi glede Izraelove hiše in Jeruzalema, od koder bo prišel Lehi — potem ko bo uničen, bo spet zgrajen, sveto mesto Gospodu; zatorej ne bo novi Jeruzalem, saj je bil v starodavnih časih; ampak bo spet zgrajen in postal bo Gospodovo sveto mesto; in zgrajen bo za Izraelovo hišo —

6 in da bo Novi Jeruzalem zgrajen na tem ozemlju za ostanek Jožefovega potomstva, po vzoru, ki smo ga imeli.

7 Kajti kakor je Jožef svojega očeta pripeljal v egiptovsko deželo, prav tako je tam umrl; zatorej je Gospod ostanek Jožefovega potomstva izpeljal iz jeruzalemske dežele, da bi bil milosten z Jožefovim potomstvom, da ne bi pomrli, prav kakor je bil milosten z Jožefovim očetom, da ne bi umrl.

8 Zatorej bo ostanek Jožefove hiše zgrajen na tem ozemlju; in to bo dežela njihove dediščine; in Gospodu bodo zgradili sveto mesto prav kakor starodavni Jeruzalem; in nič več ne bodo zmedeni, dokler ne pride konec, ko bo zemlja preminila.

9 In novo nebo bo in nova zemlja; in bosta kakor stari, samo da bo staro minilo in bo vse nastalo novo.

10 In potem pride Novi Jeruzalem; in blagor tistim, ki prebivajo tamkaj, kajti to so tisti, katerih oblačila so bela zaradi Jagnjetove krvi; in to so tisti, ki so prišteti med ostanek Jožefovega potomstva, ki je bilo iz Izraelove hiše.

11 In potem pride tudi starodavni Jeruzalem; in prebivalci le-tega, blagor jim, kajti umiti so bili v Jagnjetovi krvi; in to so tisti, ki so bili razkropljeni in zbrani s štirih strani zemlje in iz severnih dežel in so deležni izpolnitve zaveze, ki jo je Bog sklenil z njihovim Očetom Abrahamom.

12 In ko bo to prišlo, se bo uresničil sveti spis, ki pravi, da bodo tisti, ki so bili prvi, zadnji; in da bodo tisti, ki so bili zadnji, prvi.

13 In nameraval sem zapisati več, ampak mi je prepovedano; ampak velike in čudovite so bile Etrove prerokbe; imeli pa so ga za nič in izgnali so ga; in podnevi se je skrival v skalni votlini, ponoči pa je gledal to, kar bo prišlo nad ljudi.

14 In ko je prebival v skalni votlini, je napravil preostanek tega zapisa, ker je ponoči videl propad, ki je doletel ljudi.

15 In zgodilo se je, da se je tistega leta, v katerem so ga izgnali izmed ljudi, med ljudmi začela strašna vojna, kajti veliko jih je bilo, ki so se uprli, ki so bili mogočni možje in so si s svojimi hudobnimi tajnimi načrti, o katerih je bilo govora, prizadevali pokončati Koriantumra.

16 In ker je torej Koriantumr sam preučeval vso umetnost vojskovanja in vso prekanjenost sveta, se je zatorej bojeval s tistimi, ki so si ga prizadevali pokončati.

17 Ampak ni se pokesal, niti njegovi zali sinovi ne hčere; niti Kohorjevi zali sinovi in hčere; niti Korihorjevi zali sinovi in hčere; in skratka, po vsem obličju zemlje ni bilo nobenega zalega sina in hčere, ki bi se pokesal svojih grehov.

18 Zatorej se je zgodilo, da je bilo v prvem letu, ko je Eter prebival v skalni votlini, veliko ljudi, ki so bili pobiti z mečem tajnih zvez, ki so se bojevale zoper Koriantumra, da bi pridobile kraljestvo.

19 In zgodilo se je, da so se Koriantumrovi sinovi veliko bojevali in veliko krvaveli.

20 In v drugem letu je k Etru prišla Gospodova beseda, naj gre in Koriantumru prerokuje, da mu bo, če se bo pokesal on in vsa njegova hiša, Gospod dal njegovo kraljestvo in prizanesel ljudem —

21 sicer bodo pokončani in vsa njegova hiša, razen njega samega. In živel bo le toliko, da bo videl izpolnitev prerokb, ki so bile izrečene glede nekega drugega ljudstva, ki bo deželo prejelo za svojo dediščino; in ti bodo Koriantumra pokopali; in vsaka duša bo pokončana, razen Koriantumra.

22 In zgodilo se je, da se Koriantumr ni pokesal, niti njegova hiša niti ljudstvo; in vojne niso prenehale; in prizadevali so si ubiti Etra, vendar je pred njimi zbežal in se spet skril v skalno votlino.

23 In zgodilo se je, da se je Šared dvignil in se prav tako bojeval s Koriantumrom; in premagal ga je, tako da ga je v tretjem letu odpeljal v ujetništvo.

24 In Koriantumrovi sinovi so v četrtem letu premagali Šareda in kraljestvo spet pridobili za očeta.

25 Po vsem obličju dežele se je torej začela vojna, vsak se je s svojo tolpo bojeval za to, kar je želel.

26 In po vsem obličju dežele so bili roparji in, skratka, vsakovrstne hudobije.

27 In zgodilo se je, da se je Koriantumr silno razjezil na Šareda in je šel s svojimi četami nadenj v bitko; in spopadli so se v veliki jezi in spopadli so se v dolini Gilgal; in bitka je postala silno huda.

28 In zgodilo se je, da se je Šared bojeval z njim kake tri dni. In zgodilo se je, da ga je Koriantumr premagal in ga zasledoval, dokler ni prišel do hešlonskih planjav.

29 In zgodilo se je, da ga je Šared spet napadel na planjavah; in glejte, premagal je Koriantumra in ga spet potisnil nazaj v dolino Gilgal.

30 In Koriantumr je spet napadel Šareda v dolini Gilgal, kjer je Šareda premagal in ga ubil.

31 In Šared je Koriantumra ranil v stegno, da ni šel ponovno v bitko za kakšni dve leti, v času ko so vsi ljudje na obličju dežele prelivali kri in nikogar ni bilo, ki bi jih zaustavil.