Izrael
Gospod je Jakoba, Izakovega sina in Abrahamovega vnuka v Stari zavezi, imenoval Izrael (1 Mz 32:28; 35:10). Ime Izrael se lahko nanaša na Jakoba samega, njegove potomce oziroma na kraljestvo, ki so ga ti potomci nekoč posedovali v starozaveznih časih (2 Sam 1:24; 23:3). Potem ko je Mojzes Izraelove otroke izpeljal iz egipčanskega suženjstva (2 Mz 3–14), so jim več kot tristo let vladali sodniki. Začenši s kraljem Savlom so združenemu Izraelu vladali kralji vse do Salomonove smrti, ko se je deset rodov uprlo Roboámu, da bi nastal ločen narod. Ko je bilo Izrealovo kraljestvo razdeljeno, so severni rodovi, kot večji del, obdržali ime Izrael, medtem ko se je južno kraljestvo imenovalo Juda. Danes se dežela Kánaan prav tako imenuje Izrael. V drugem pogledu Izrael pomeni pravega Kristusovega vernika (Rim 10:1; 11:7; Gal 6:16; Ef 2:12).
Dvanajst Izraelovih rodov
Abrahamov vnuk Jakob, čigar ime je bilo spremenjeno v Izrael, je imel dvanajst sinov. Njihovi potomci so postali znani kot dvanajst Izraelovih rodov oziroma Izraelovi otroci. Naslednji so dvanajst rodov: Ruben, Simeon, Levi, Juda, Isahár in Zábulon (Jakobovi in Leini sinovi); Dan in Neftáli (Jakobova in Bilhina sinova); Gad in Aser (Jakobova in Zilpina sinova); Jožef in Benjamin (Jakobova in Rahelina sinova) (1 Mz 29:32–30:24; 35:16–18).
Jakob je, preden je umrl, vsakemu voditelju rodú dal blagoslov (1 Mz 49:1–28). Več o tem preberite pod imenom vsakega od Jakobovih sinov.
Ruben, prvorojeni sin Jakobove prve žene Lee, je zaradi nemoralnosti ostal brez blagoslova prvorojenstva in dvojnega dela dediščine (1 Mz 49:3–4). Prvorojenstvo je potem prešlo na Jožefa, ki je bil prvorojeni sin Jakobove druge žene Rahele (1 Krn 5:1–2). Levi, čigar rod je Gospod izvolil, da služijo kot njegovi duhovniški služabniki, zaradi svojega posebnega imenovanja, da služijo med vsemi rodovi, dediščine ni prejel. To je omogočilo, da so Jožefov dvojni delež razdelili med njegova sinova, Efrájima in Manáseja (1 Krn 5:1; Jer 31:9), ki sta veljala za ločena Izraelova rodova (PJS, 1 Mz 48:5–6 [Dodatek]).
Člani Judovega rodu naj bi bili vladarji vse do Mesijevega prihoda (1 Mz 49:10; PJS, 1 Mz 50:24 [Dodatek]). V poslednjih dneh ima Efrájimov rod privilegij, da svetu preda sporočilo o evangelijski obnovi in zbere razkropljeni Izrael (5 Mz 33:13–17). Prišel bo čas, ko bo imel Efrájim preko evangelija Jezusa Kristusa vodilno vlogo pri združevanju vseh Izraelovih rodov (Iz 11:12–13; NaZ 133:26–34).
Razkropitev Izraela
Gospod je dvanajst Izraelovih rodov razkropil in prizadejal zaradi njihove nepravičnosti in upora. Vendar je Gospod to razkropitev svojega izvoljenega ljudstva med narodi sveta uporabil tudi za to, da bi tiste narode blagoslovil.
Zbiranje Izraela
Izraelova hiša bo zbrana v poslednjih dneh pred Kristusovim prihodom (ČV 1:10). Gospod zbere svoje ljudstvo Izrael, ko ga sprejmejo in izpolnjujejo njegove zapovedi.
Deset izgubljenih Izraelovih rodov
Deset Izraelovih rodov je sestavljalo severno Izraelovo kraljestvo, leta 721 pr. Kr. pa so bili odpeljani v asirsko ujetništvo. Tistikrat so šli v »severne dežele« in drugi zanje niso več slišali. V poslednjih dneh se bodo vrnili.