Ločitev od Boga in njegovega vpliva; umreti v tem, kar zadeva pravičnost. Ko so bili Lucifer in tretjina nebeških vojská izgnani iz nebes, so utrpeli duhovno smrt (NaZ 29:36–37).
Z Adamovim padcem je bila na svet vpeljana duhovna smrt (Mz 6:48). Ljudje hudobnih misli, besed in dejanj so duhovno mrtvi, čeprav še vedno živijo na zemlji (1 Tim 5:6). Moški in ženske se lahko zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa in poslušnosti evangelijskim načelom in uredbam očistijo greha ter premagajo duhovno smrt.
Duhovna smrt prav tako nastopi po smrti umrljivega telesa. Sodilo se bo tako vstalim bitjem kot hudiču in njegovim angelom. Tisti, ki so se namerno uprli evangelijski svetlobi in resnici, bodo utrpeli duhovno smrt. Ta smrt se pogosto imenuje druga smrt (Al 12:16; He 14:16–19; NaZ 76:36–38).