starešina

Izraz starešina se v Svetem pismu uporablja na različne načine. V Stari zavezi se pogosto nanaša na starejše moške v rodu, katerim so bile običajno zaupane zadeve vodenja (1 Mz 50:7; Joz 20:4; Rut 4:2; Mt 15:2). Zaradi njihove starosti in izkušenj je bil njihov nasvet dragocen. Njihov položaj ni bil ravno duhovniški poklic.

V času Stare zaveze so bili tudi posvečeni starešine v Melkízedekovemu duhovništvu (2 Mz 24:9–11). V Novi zavezi so starešine omenjeni kot duhovniška služba v Cerkvi (Jak 5:14–15). Med Nefijci so bili tudi posvečeni starešine v duhovništvu (Al 4:7, 16; Mor 3:1). Joseph Smith in Oliver Cowdery sta bila v tem razdobju prvi starešini, ki sta bila posvečena (NaZ 20:2–3).

Starešina je naziv, s katerim se danes imenujejo vsi, ki imajo Melkízedekovo duhovništvo. Na primer, moške misijonarje se naslavlja s starešino. Tudi apostol je starešina in prav je, da o članih zbora dvanajsterih oziroma zborih sedemdeseterih govorimo s tem nazivom (NaZ 20:38; 1 Pt 5:1). Dolžnosti posvečenih starešin v Cerkvi danes so bile dane v razodetju poslednjih dni (NaZ 20:38–45; 42:44; 46:2; 107:12).