križanje

Rimska oblika usmrtitve, pogosta v času Nove zaveze, pri kateri so žrtev usmrtili tako, da so ji roke in noge privezali ali pribili na križ. Običajno je to doletelo le sužnje in najhujše zločince. Bičanju ali šibanju je pogosto sledilo križanje (Mr 15:15). Običajno so tistega, ki so ga potem križali, prisilili, da je križ nesel do kraja usmrtitve (Jn 19:16–17). Ponavadi so jim oblačila vzeli vojaki, ki so obsodbo izvršili (Mt 27:35). Križ so zabili v tla tako, da so bile noge križanega le trideset ali šestdeset centimetrov nad tlemi. Vojaki so križ stražili tako dolgo, dokler križani ni umrl, kar je včasih trajalo tudi do tri dni (Jn 19:31–37).

Jezus Kristus je bil križan, ker ga je skupina nevernikov lažno obtožila vstaje zoper cesarja in bogokletstva, ker je rekel, da je Božji Sin. Jezusa so ogrnili s škrlatnim ogrinjalom (Jn 19:2), ga ovenčali s trnovo krono in ga sramotili (Mt 26:67; Mr 14:65).