prisluhniti Gl. tudi poslušnost — poslušen; uho Poslušati in ubogati Gospodov glas oziroma njegove nauke. Gospod bo vzgojil preroka kakor Mojzesa in ljudstvo naj mu prisluhne, 5 Mz 18:15. Poslušnost je boljša od maščobe žrtvenih ovnov, 1 Sam 15:20–23. Nismo prisluhnili Gospodovim služabnikom, prerokom, Dan 9:6. Pravični, ki prisluhnejo besedam prerokov, ne bodo pogubljeni, 2 Ne 26:8. Če ne boste prisluhnili glasu dobrega pastirja, niste njegove ovce, Al 5:38 (He 7:18). Prisluhni, o ljudstvo moje cerkve, NaZ 1:1. Tisti, ki prisluhnejo glasu Duha, so razsvetljeni in pridejo k Očetu, NaZ 84:46–47. Bili so počasni v tem, da bi prisluhnili Gospodu, zato je Gospod počasen v tem, da bi prisluhnil njihovim molitvam, NaZ 101:7–9. Tisti, ki ne prisluhnejo zapovedim, so karani, NaZ 103:4 (Mz 4:4).