izvoliti Gl. tudi poklic — poklicati — poklican od Boga; svoboda — svoboden; svobodna volja Ko Gospod izbere oziroma izvoli posameznika oziroma skupino, jih običajno tudi pokliče, da služijo. Danes se odločite, komu boste služili, Joz 24:15 (Al 30:8; Mz 6:33). V topilnici trpljenja sem te izvolil, Iz 48:10 (1 Ne 20:10). Zato je veliko poklicanih, a malo izvoljenih, Mt 22:14 (Mt 20:16; NaZ 95:5; 121:34, 40). Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil, Jn 15:16. Bog si je izvolil tisto, kar je v očeh sveta neumnost, da bi zmedel modre, 1 Kor 1:27. Pred osnovanjem sveta nas je izvolil, Ef 1:4. Svobodno se lahko odločamo za svobodo in večno življenje oziroma ujetništvo in smrt, 2 Ne 2:27. Plemeniti in veliki so bili izvoljeni na začetku, NaZ 138:55–56. Izraela je izvolil Bog, Mz 1:26. Abraham je bil izvoljen, preden se je rodil, Abr 3:23.