Pavlova pisma

Pavel je pismi Tesaloničanom napisal v Korintu na svojem drugem misijonarskem potovanju. Njegovo delo v Tesaloníki je opisano v sedemnajstem poglavju Apostolskih del. Hotel se je vrniti v Tesaloníko, a tega ni mogel storiti (1 Tes 2:18). Zato je poslal Timóteja, da bi spodbudil spreobrnjence in mu sporočil, kako jim gre. Prvo pismo je posledica njegove hvaležnosti ob Timótejevi vrnitvi. Drugo pismo je bilo napisano nekoliko kasneje.

Pavel je pismi Koričanom napisal na svojem tretjem misijonarskem potovanju, da bi odgovoril na vprašanja in odpravil nemire med svetimi v Korintu.

Pismo Galačanom je bilo verjetno napisano za številne cerkvene enote v Galatiji. Nekateri člani Cerkve so evangelij opuščali zaradi judovske postave. Pavel je v tem pismu pojasnil namen Mojzesove postave in vrednost duhovne vere.

Pavel je pismo Rimljanom napisal iz Korinta, deloma zato, da bi rimske svete pripravil na svoj obisk, ki se ga je nadejal. To pismo potrjuje tudi nauke, o katerih so razpravljali nekateri Judje, ki so se spreobrnili v krščanstvo.

Pavel je ta pisma napisal v Rimu, ko je bil prvič v ječi.

Pavel je pismo Filipljanom napisal zlasti zato, da bi izrazil hvaležnost in ljubezen do filipljanskih svetih ter da bi jih zaradi razočaranja, ker je bil dolgo zaprt v ječi, razveselil.

Pavel je pismo Kološanom napisal kot odgovor na poročila, da so sveti v Kolosah zapadali v resno zablodo. Verjeli so, da popolnost dosežemo zgolj s skrbnim izpolnjevanjem zunanjih uredb in ne z razvijanjem Kristusovega značaja.

Pismo Efežanom je zelo pomembno, saj vsebuje Pavlove nauke o Kristusovi Cerkvi.

Pismo Filemonu je osebno pismo o Onézimu, sužnju, ki je oropal svojega gospodarja Filemona in zbežal v Rim. Pavel je Onézima poslal nazaj k svojemu gospodarju, s pismom, v katerem ga je prosil, naj Onézimu odpusti.

Pavel je pismo Hebrejcem napisal judovskim članom Cerkve, da bi jih prepričal, da je bila Mojzesova postava izpolnjena v Kristusu in da jo je zamenjala Kristusova evangelijska postava.

Pavel je ta pisma napisal, potem ko je bil prvič izpuščen iz rimske ječe.

Pavel je potoval v Efez, kjer je pustil Timóteja, da bi ustavil širjenje nekaterih domnev, in se kasneje nameraval vrniti. Prvo pismo Timóteju je napisal, morda iz Makedonije, da bi mu svetoval in ga spodbudil k izpolnitvi njegove dolžnosti.

Pavel je pismo Titu napisal v času, ko je bil osvobojen iz ječe. Morda je šel na Kreto, kjer je Tit služil. Pismo večinoma obravnava pravično življenje in disciplino znotraj Cerkve.

Pavel je svoje drugo pismo Timóteju napisal, ko je bil zaprt vdrugo, malo pred Pavlovo mučeniško smrtjo. Pismo vsebuje Pavlove zadnje besede in odkriva čudovit pogum in zaupanje, s katerima se je soočil s smrtjo.