priti Gl. tudi poslušnost — poslušen; učenec Približati se nekomu tako, da sledimo oziroma smo poslušni, kot pogosto pravi izraz v svetih spisih »pridite h Kristusu in bodite izpopolnjeni v njem« (Mor 10:32). Nagnite svoje uho in pridite k meni, Iz 55:3. Pridite k meni vsi, ki delate, Mt 11:28. Pustite otroke priti k meni, Mt 19:14. Če hoče kdo iti za menoj, naj se odreče sebi, Lk 9:23. Ta, ki pride k meni, ne bo nikoli lačen, Jn 6:35. Kristus vse povabi, naj pridejo k njemu, 2 Ne 26:33. Pridite k meni in bodite odrešeni, 3 Ne 12:20. Pridite h Kristusu, Mor 10:32. Vse vabita, naj pridejo h Kristusu, NaZ 20:59. Pridite k meni in bo vaša duša živela, NaZ 45:46.